Uživajmo poletje
Sobota, 20. 7. 2024, 14.46
1 ura, 36 minut
Ljubiteljski botanik Jan Robin: Z rastlinami pridemo na svet in se z njega poslovimo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Jan Robin je z rastlinami povezan že od otroštva, nad njimi ga je navdušila njegova babica.
Ljubiteljski botanik Jan Robin, ki je po poklicu kemik, sledilce na svojem profilu na Instagramu že vrsto let navdušuje z objavami raznovrstnih rastlin, ki jih goji, ob začetku poletja pa je izdal tudi svojo prvo knjigo z naslovom Ne pozabi na rože. S sledilci rad deli svoje botanične podvige in trende ter odgovarja na različna vprašanja, povezana z rastlinami. Zase pravi, da ni vplivnež, saj je njegov profil na Instagramu nastal spontano, med bolj znane rastlinske zanesenjake pa ga je izstrelila fotografija, s katero je leta 2018 krasil naslovnico knjige Boys with plants. Kot je povedal v intervjuju za Siol.net, ga je navdušil tudi stoletni botanik, ki ga je osebno obiskal v Barceloni in ga ob slovesu ganil s svojimi besedami.
Z rastlinami ste povezani že od mladosti. Kdaj in kako se je rodila želja, da to preraste v resnejši hobi, in kdaj ste vedeli, da bodo rastline del vašega vsakdana, čeprav se z njimi ne boste ukvarjali profesionalno?
Nič ni bilo načrtovano, vse se je zgodilo naravno. Če odraščaš na podeželju, si zunaj in v sožitju z naravo, s starši in starimi starši delaš na vrtu, travniku in zasajaš rastline ter pobiraš pridelek. Ugotovil sem, da me to sprošča in se ob tem dobro počutim.
Rastline potrebujejo čas, pozornost, energijo in znanje. Najlažje je ozeleniti prostor, lahko gremo v trgovski center in nakupimo rastline, a šele takrat, ko jih postavimo na police, se je delo začelo.
Jan Robin je ljubiteljski botanik iz Koroške, ki ima na Instagramu več kot 71 tisoč sledilcev. Tamkajšnja skupnost ga bolje pozna pod imenom botanistbyheart (botanik po srcu, op. p.). Na profilu redno objavlja videe, povezane z botaniko in različnimi vrstami rastlin.Po izobrazbi kemik, ki je nekaj časa delal tudi kot televizijski voditelj, domneva, da ima v lasti eno največjih pilej (rastlina pileja) na svetu. To mu je pred leti podarila sokrajanka. Ob vstopu v poletje je Robin izdal tudi svojo prvo knjigo Ne pozabi na rože, v njej pa ne najdemo le nasvetov o skrbi za rastline, ampak tudi številne zgodbe.
Lahko rečem, da sem se v vsakem obdobju življenja ukvarjal z rastlinami, predvsem s tistimi, ki so mi v določenem času to omogočale. V času študija na primer nisem imel vrta in sem se ukvarjal predvsem s sobnimi rastlinami. Ko sem začel opremljati svoje stanovanje, pa sem vzporedno s tem začel razvijati tudi Instagram. Objavil sem prve fotografije, povezane z rastlinami, in ugotovil, da so požele večje zanimanje kot druge ter da je neka skupina ljudi, ki jih ta znanja zanimajo. To se je nadaljevalo vse do danes, ko je pred nami moja knjiga.
Jan Robin o nasvetih, kako v času vročinskega vala najbolje poskrbeti za rastline:
Če se ne motim, je imela pri tem, da ste vzljubili rastline, pomembno vlogo vaša babica?
Ona je bila moja največja spodbudnica in oseba, ki mi je na eni strani dala željo po tem, da želim biti v naravi, na drugi strani pa se čuditi stvarem, ki so okoli nas. Sam večkrat rečem, da se ljudje premalo zavedamo, koliko stvari nam ponuja narava, predvsem možnosti za čudenje. Ko zacveti sivka, ko vidimo čebele na paši, ko vidimo jutranjo roso, ki se zliva po gozdovih. Toliko je stvari, da lahko dneve in dneve preživiš zgolj in samo v opazovanju narave.
Zelo zanimiva je tudi vaša zgodba, ki vključuje medgeneracijsko povezovanje …
Od nekdaj sem povezan s starejšimi osebami, saj sem odraščal na podeželju, kjer ni bilo veliko otrok. Veliko časa sem preživel s starimi starši in njihovimi znanci in kolegi. To se je nadaljevalo tudi v času gimnazije, ko sem bil prostovoljec v domu starostnikov.
V medijih sem zasledil zgodbo o stoletniku, ki na strehi svoje hiše goji zelenjavo, in takoj sem šel v akcijo. Moram povedati, da priti v stik s stoletnikom ni enostavno, pisal sem na Guardian in fotografinji, ki je posnela fotografijo. Po nekaj tednih mi je le uspelo vzpostaviti stik z urednikom, ki je objavil knjigo o stoletniku. Ponudil se je in mojo željo po obisku omenil svojemu sinu, ki je tudi sam že star čez 70 let. Uspelo se nam je dogovoriti, med dopustom na Majorki smo leteli v Barcelono in že čez dve uri šli na streho stoletnika. Moj partner je osvežil znanje španščine in bil glavni prevajalec. Stoletnika sva obiskala, in čeprav so me opozorili, naj ga ne obremenjujemo preveč, je obisk trajal tri ure.
"Idej je veliko, a ko se z rastlinami ukvarjaš na tak način in ko hobi postane velik del tvojega življenja in rastline neke vrste preokupacija, se v eni točki zaveš, da je teh informacij, znanj, vedenj in zgodb, povezanih z rastlinami, veliko. Ob pogovorih je naneslo na to, da bi vse združil v knjigi, za katero bi rekel, da je nekakšen skupek mojih zgodb iz življenja, znotraj nje pa se naučiš tudi novih stvari."
Joan (Carulla Figueres, op. p.) je povedal nekaj zelo lepih naukov. Eden izmed njih je ta, da zemlja ne izbira, ne zanima je tvoja veroizpoved, nič drugega, le to, kako jo boš obdeloval. Če jo obdeluješ, tudi rodi.
Stoletnik je omenil, da mu je delo na kmetiji, od koder prihaja, večkrat rešilo življenje, nenazadnje v času vojne, ko je bil krompir osnovna dobrina. Še danes na strehi v petem nadstropju pridela več kot sto kilogramov krompirja in vsaj toliko kilogramov grozdja. To je res fenomen. V teh letih je izpopolnil tudi svoj namakalni sistem in zbiranje deževnice, ki se zbira na območju celotne stavbe in jo preko črpalk črpa nazaj v peto nadstropje, z njo pa tudi zaliva rastline.
To je zelo lepa zgodba, ki hkrati poudarja, kako pomembno je urbano vrtičkanje za samooskrbo in tudi kot neke vrste terapija za sproščanje. Ko se ukvarjamo z rastlinami, pozabimo na vse ostalo.
Ali ste s stoletnikom iz Barcelone še v stiku?
26. maja je praznoval 101. rojstni dan in voščilo sem predal njegovemu sinu. Poslal sem mu poglavje iz knjige z najino skupno fotografijo. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed, da je z obiskom (v Barceloni, op. p.) dobil novega prijatelja. Bilo mi je v čast, da me ima nekdo s toliko znanja, vedenja in izkušnjami za prijatelja.
Njegova knjiga Ne pozabi na rože je izšla v začetku poletja.
Ali ste morda sledili zgledu stoletnika in tudi vi poskusili gojiti zelenjavo v urbanem okolju?
Seveda, a je treba poudariti, da gre za to veliko časa in energije. To je vsakodnevno garaško delo, ogromno je zalivanja, saj se strehe hitro segrejejo. S tem je veliko več dela, kot če imamo klasičen vrtiček. Je pa toliko bolj dragoceno videti prvo solato, kako paradižnik dobiva barvo in da je naša paprika uspela.
Če imate več otrok, je težko reči, katerega izmed njih imate raje. Lahko pa imaš z določenimi boljši odnos kot z drugimi. A če želite, lahko povem, da je to verjetno pileja. To je rastlina, ki sem jo proučeval in jo še naprej iz vseh mogočih zornih kotov.
Kakšna pa je vaša karierna pot? Ta ni neposredno povezana z botaniko.
V šoli sem bil relativno priden, poleg tega nikoli nisem imel načrta, da bi se ukvarjal z rastlinami. Ena izmed možnosti je bila agronomija, ki pa se mi je zdela preveč poljedelsko-kmetijsko usmerjena. Za krajinsko arhitekturo mi manjka risarskih veščin, študija botanike v Sloveniji nimamo, študij hortikulture pa je samo dvoleten. V vseh naštetih se nisem videl, zato sem izbiral med kemijo in farmacijo in se na koncu odločil za kemijo.
Ali lahko vaše strokovno znanje uporabite tudi na področju botanike?
Zagotovo mi pomaga pri razumevanju gnojenja in gnojil. V knjigi je tudi poglavje Gnojenje rastlin ali mala šola kemije, v katerem govorim o gnojilih, ki vsebujejo dušik, fosfor in kalij, ki so osnova za rast rastlin. To vsekakor pomaga, vendar to znanje iz kemije ni ključno.
Nedavno ste izdali svojo prvo knjigo Ne pozabi na rože. Kaj vse ste v njej zapisali?
Idej je veliko, a ko se z rastlinami ukvarjaš na tak način in ko hobi postane velik del tvojega življenja in rastline neke vrste preokupacija, se v eni točki zaveš, da je teh informacij, znanj, vedenj in zgodb, povezanih z rastlinami, veliko. Ob pogovorih je naneslo na to, da bi vse združil v knjigi, za katero bi rekel, da je nekakšen skupek mojih zgodb iz življenja, znotraj nje pa se naučiš tudi novih stvari.
Ni tipični priročnik, ampak gre za to, da na primer skozi zgodbo spoznaš pilejo (rastlina, op. p.) in to, kako skrbeti zanjo. V tem kontekstu lahko rečem, da je knjiga namenjena zelo široki publiki, ker jo na eni strani lahko berejo ljudje, ki imajo veliko znanja o rastlinah in vsebino berejo kot neke vrste življenjske zgodbe, na drugi strani pa jo lahko tisti, ki se šele začenjajo ukvarjati z rastlinami, berejo na način, da so podatki zelo dobro strnjeni na zadnjih straneh, še posebej ko govorimo o posameznih rastlinah.
Kakšni so bili prvi odzivi po izdaji knjige?
Pravih odzivov za zdaj še ni, saj je poletni čas in so se vsi nekam razbežali. Domači in vsi, ki so jo dobili v roke, pa so dali pozitiven odziv in povedali, da je knjiga zelo lepa, berljiva in napisana na preprost način. To je bil tudi glavni namen, da se vsak na svoj način najde v njej. Knjiga vsekakor navduši ljudi v smislu, da skočijo do prvega vrtnega centra in si kupijo svojo zeleno sostanovalko, če se še ne ukvarjajo z rastlinami.
Knjiga je šla pred izidom tudi v strokovno lekturo, poleg tega pa vsakokrat znova poudarim, naj me nazivajo kot ljubiteljskega botanika. Da kdo, ki je zares iz te stroke, ne bi skočil v zrak.
Še pred izdajo knjige pa ste širše občinstvo pridobili s svojim Instagram profilom. Kako se je pravzaprav začelo?
Največji razcvet je bil na socialnih omrežjih, kjer je zelo veliko tujcev, rekel bi, da celo glavnina. Zelo radi uporabijo izraz vplivnež, a tega ne slišim zelo rad. Ne gre za klasično vplivništvo oziroma to, kar običajno poznamo pod tem nazivom. Izdelke zelo redko oglašujem, izjema je ena znamka, s katero imam podpisano tudi pogodbo. Ne želim, da je moj Instagram kot neka reklama.
Zelo redko snemam vloge, v katerih bi snemal samega sebe, podajal informacije in sitnaril v tem kontekstu. Instagram je večji razcvet doživel leta 2018, ko je moja fotografija pristala v knjigi in nenazadnje tudi na naslovnici knjige Boys with plants. Takrat se je nabrala večja mednarodna publika in število sledilcev se je posledično zvišalo.
"Domači in vsi, ki so jo dobili v roke, pa so dali pozitiven odziv in povedali, da je knjiga zelo lepa, berljiva in napisana na preprost način. To je bil tudi glavni namen, da se vsak na svoj način najde v njej. Knjiga vsekakor navduši ljudi v smislu, da skočijo do prvega vrtnega centra in si kupijo svojo zeleno sostanovalko, če se še ne ukvarjajo z rastlinami."
Ali je bila to prelomnica in ali ste se po tem odločili svoje objave načrtno strukturirati?
Po tem je publika postala večja, kar mi je dalo nekakšen zagon in potrditev, da so to vsebine in informacije, ki jih ljudje želijo vedeti. Ni pa zadaj neke strategije, vse je zelo naravno. Če mi ugaja, objavim dva videa na Instagramu na dan, če pa mi ne ustreza, pa se ne oglasim tudi po 14 dni.
Včasih rečem: dokler so rastline lahko romantika, je odlično, ko pa to postane nek težek posel, romantika izgine. In hvala bogu sem še na tej strani, da delam tako, kot mi ustreza. Tudi pozornost na Instagramu je čisto nekaj drugega kot realnost. Instagram lahko izklopiš in se prepustiš rastlinam in svojemu prostemu času, če pa se te stvari prenese v dnevno prakso, verjamem, da je to lahko hudo breme.
Čeprav se niste imeli namena spustiti v vplivniške vode, pa vas verjetno ljudje pogosto sprašujejo za mnenja in nasvete?
Dobivam kar precej sporočil. Kako in na kakšen način odgovorim, je popolnoma odvisno od mojega razpoloženja. Zelo me moti to, da ljudje prevečkrat nimajo občutka, saj mislijo, da smo "dežurni vrtnarji". Napišejo brez pozdrava, brez "prosim", pošljejo deset fotografij in ob tem napišejo: "Kaj je narobe z mojo rastlino? Kupil sem jo tam in tam …"
Seveda pa z veseljem odgovorim na vsa tista sporočila, ki so vljudnostno naravnana in za katere vidim, da se ljudje potrudijo. Teh je kar nekaj, štejem jih ne, nekaj na teden pa se jih zagotovo nabere. Načeloma jih je več v zimskem času, saj se pojavijo vprašanja v zvezi s pomanjkanjem svetlobe, odpadanjem listov in vsem, kar je povezano s tem.
Ali ste se kdaj znašli v zadregi in nekomu z nasvetom niste mogli pomagati?
Ljudem povem odkrito. Če dobim vprašanje, kaj je narobe z mojo rastlino, zraven pa je pripeta ena fotografija, na to ne morem odgovoriti. Ne vem namreč, na kateri strani stanovanja imajo rastlino, koliko sonca ima, kdaj in v kaj je bila presajena, na koliko časa jo zalivajo, ali jo gnojijo … Če dobim splošno vprašanje, lahko dobijo le splošen odgovor.
Včasih mi kdo postavi vprašanje, na katerega nimam odgovora, in to brez težave povem. Vsekakor je ogromno stvari, ki jih ne vem, in znanj, ki jih nimam. Povem resnico in to je to.
Zakaj ste se odločili svoje sledilce nagovarjati preko nekoliko bolj žgečkljivih fotografij? Ali je za tem kakšno posebno sporočilo?
Ne gre za nobeno posebno odločitev. Vedno znova poudarjam življenje z rastlinami, v svojih stanovanjih pa smo včasih tudi v spodnjem perilu. Pomembno je, da se svojih teles ne sramujemo. Seveda pa je to zelo hitro šlo v drugo skrajnost in tisti zelo rumeni mediji so iz tega naredili celo zgodbo. Tudi eno izmed fotografij so vzeli iz konteksta, saj je bila objavljena na točno določen dan, na the world naked gardening date. Vse te fotografije so šle v arhiv in jih na mojem Instagramu ni več mogoče najti, ker tega nisem več želel. Če bi želel pozornost v tem kontekstu, bi verjetno odprl račun na kakšni drugi platformi.
"Vedno znova poudarjam življenje z rastlinami, v svojih stanovanjih pa smo včasih tudi v spodnjem perilu. Pomembno je, da se svojih teles ne sramujemo. Seveda pa je to zelo hitro šlo v drugo skrajnost in tisti zelo rumeni mediji so iz tega naredili celo zgodbo. Tudi eno izmed fotografij so vzeli iz konteksta, saj je bila objavljena na točno določen dan."
Kakšna so pravila za lepe in zdrave sobne rastline?
Glavno pravilo je svetloba. O tem pišem tudi v poglavju Zakaj imajo ljudje s sončnimi stanovanji najlepše rastline? To je osnova. Rastlin v temnem prostoru ni. Tam so samo rastline, ki bodo dlje časa hirale. Da se bodo lepo razvijale, pa potrebujejo sonce in svetlobo.
Potem potrebujemo dober medij, ki je lahko substrat zemlje ali vodni medij. Poznamo namreč sisteme, ki rastejo in se razvijajo izključno v vodi. V času rastne dobe so pomembni še redno zalivanje, gnojenje in primerna temperatura.
Pred leti ste se kot mladenič preizkusili kot voditelj oddaje Infodrom. Kakšna je bila ta izkušnja?
To je bilo pet zelo zanimivih let v času študija. Bil sem vremenar v oddaji Dobro jutro, imel sem prenose v živo z Marijo Merljak z ljubljanske tržnice, potem pa sem postal voditelj otroških poročil v oddaji Infodrom, kjer sem delal dve leti. Bilo je zelo zanimivo, delo na televiziji je zelo lepa izkušnja. To delo pa je zelo posebno, saj, kot je vedno rekla moja kolegica: "No business like showbusiness." To so bili res zanimivi in lepi časi.
"Glavno pravilo je svetloba. O tem pišem tudi v poglavju Zakaj imajo ljudje s sončnimi stanovanji najlepše rastline? To je osnova. Rastlin v temnem prostoru ni. Tam so samo rastline, ki bodo dlje časa hirale. Da se bodo lepo razvijale, pa potrebujejo sonce in svetlobo," pove Robin o pravilih za lepe in zdrave sobne rastline.
Kariere v tem poklicu pa niste nadaljevali?
Ne. Doma so rekli, naj končam študij, saj takrat, ko ne bom več mlad in za delo na televiziji, to hitro odpade, povedano malce v šali. Kasneje sem doštudiral, a če bi bila možnost, bi tam verjetno nadaljeval delo.
Še vedno čakam povabilo na mesto v vlogi kakšnega producenta, da se naredi kakšna novodobna oddaja o rastlinah, ki danes zagotovo manjka. Kar imamo danes, je iz nekih drugih časov, a ljudje na teh mestih morajo spoznati, da je čas za rastline. Če je tematika hrane vedno aktualna in bo, se mi zdi, da je zdaj čas za rastline, saj ljudje začenjajo razmišljati o pomenu rastlin. Brez zdravih rastlin se bodo pojavile težave v prehrani in našem razpoloženju, nenazadnje rastline vplivajo tudi na temperaturo v mestih, predvsem v poletnem času.
Moramo biti pozorni na to, ker se bomo morali, če bodo šli vreme in vse neprilike, povezane z njim, v to smer, še zelo zanašati na naravo in se zatekati k njej.
Kaj pa urejenost zelenih površin v prestolnici? Kakšna se vam zdi ozelenitev Ljubljane?
Za to skrbijo strokovnjaki z Gozdarskega inštituta. Kljub temu da smo zelo navezani na rastline, moramo to odločitev prepustiti strokovnjakom. Imamo čudovito državo in prestolnico, v katero sem več kot zaljubljen, saj ponuja ogromno lepih zelenih mest. Pohvaliti je treba tudi ureditev v mestu. V bližini je park Tivoli, ki predstavlja neke vrste pljuča prestolnice. Zagotovo je to ena izmed najbolj zelenih prestolnic.
"Imamo čudovito državo in prestolnico, v katero sem več kot zaljubljen, saj ponuja ogromno lepih zelenih mest. Pohvaliti je treba tudi ureditev v mestu. V bližini je park Tivoli, ki predstavlja neke vrste pljuča prestolnice. Zagotovo je to ena izmed najbolj zelenih prestolnic."
Svojega zasebnega življenja ne delite in ne izpostavljate. Ali je to načrtno in želite deliti le stvari, povezane z botaniko?
Ni načrtno. Zdi se mi, da je moj Instagram vseeno življenje z rastlinami v celoti. Nikoli nisem tega skrival, vendar se mi zdi, da je to, da imam partnerja in ne partnerice, stvar, ki je meni tako normalna in mi je ni treba poudarjati. Nikoli se tudi politično ne opredeljujem, ker se mi to zdijo stvari, ki tja ne spadajo.
Tam je moje življenje z zelenjem in vse stvari, povezane z njim. Prej omenjene zadeve pa to niso, ker so to stvari, ki lahko razdvajajo. Nikoli nisem imel nekega posebnega namena, nikoli pa nimam težav, če me kdo o tem vpraša.
Katera je vaša najljubša rastlina in zakaj?
Če imate več otrok, je težko reči, katerega izmed njih imate raje. Lahko pa imaš z določenimi boljši odnos kot z drugimi. A če želite, lahko povem, da je to verjetno pileja. To je rastlina, ki sem jo proučeval in jo še naprej iz vseh mogočih zornih kotov.
Pri njej me je navdušil njen zgodovinski vidik, saj gre pri rastlini za briljantno zgodbo, povezano s strokovno publiko na eni in laičnimi vrtnarji na drugi strani. Če skrajšam zgodbo, je bila rastlina v Evropo prenešena okoli leta 1945. Prenesel jo je norveški duhovnik, njena pot ni popolnoma jasna. Ni znano, ali je šel tudi preko Indije, a rastlina je pot do Skandinavije našla iz Kitajske.
Rastlino in njeno preteklost so začeli odkrivati šele nekje v 80. letih v Kew Gardens. Ugotovili so, da je v Veliko Britanijo prišla prek danskega dekleta. Na Danskem so izvedli različne pogovorne oddaje, dobili odzive ljudi in naposled prišli do danskega misijonarja, ki je prinesel rastlino. Njegova pot je trajala eno leto, že na poti pa je mlade rastline podeljeval znancem in prijateljem.
Njegova nova knjiga ni priročnik, namenjena pa je zelo široki publiki.
Koliko rastlin imate vi in koliko časa na teden vam vzame skrb zanje?
Rastline potrebujejo čas, pozornost, energijo in znanje. Najlažje je ozeleniti prostor, lahko gremo v trgovski center in nakupimo rastline, a šele takrat, ko jih postavimo na police, se je delo začelo.
Mora nam biti v interesu, da rastline, ki jih imamo v stanovanju, ohranimo čim dlje časa in jih po tem, ko vidimo, koliko skrbi potrebujejo, ne zavržemo. Na rastline ne smemo gledati kot na potrošni material. To me še posebej žalosti pri dveh rastlinah. Poleg božične zvezde, ki je v naših domovih v času treh kraljev ni več, je podobno z orhidejo Flenopsis. Ko orhideja enkrat odcveti, jo zavržemo in redkokdaj počakamo, da še enkrat zacveti.
Število rastlin se giblje okoli 60 ali 70, natančnega števila ne vem, niti ni zares pomembno. Nekaj rastlin imam doma, na terasi, v službi ...
Imam ogromno manjših projektov, in ko pridem do nekih izsledkov, rastline podarim naprej. Če samo pomislimo, kdaj vse se rastline podarjajo, je to fascinantno. Z rastlinami pridemo na svet, ko mati v porodnišnici dobi šopek rož, in se z njega poslovimo, ko jih vržemo v grob.
"Mora nam biti v interesu, da rastline, ki jih imamo v stanovanju, ohranimo čim dlje časa in jih po tem, ko vidimo, koliko skrbi potrebujejo, ne zavržemo. Na rastline ne smemo gledati kot na potrošni material," še pove Jan Robin.
Oglejte si še:
