Torek, 16. 9. 2014, 15.13
9 mesecev, 1 teden
Ustavimo čas z vlaganjem
Ustavimo čas in si nekaj sveže prvovrstne zelenjave shranimo za zimo. Potrebujemo brezhibno zelenjavo, kis, kozarce, čiste roke in nekaj časa.
Nekaj časa za nakup brezhibne zelenjave oziroma sadja še imamo. Prodajne police in stojnice na tržnicah nam trenutno ponujajo dovolj vrhunske paprike, paradižnika, bučk in kumaric, da si bomo sredi zime lahko postregli s poletnimi zalogaji. Če imamo srečo in sadje ter zelenjavo pridelujemo na lastnem vrtu ali njivi, se te dni že pripravljamo na kuhanje in shranjevanje ozimnice, ki nas bo razveseljevala skozi turobno zimo.
Večmesečno delo na vrtu, v sadovnjaku in na njivi se nam bo pozimi obrestovalo, ko bomo na mizo postavili svoje lastne shranjene pridelke. Od vrste sadja in zelenjave je odvisno, kako bomo zalogo živil shranili. Ozimnica je lahko vložena, sušena, pokuhana, zmrznjena ali pa samo shranjena v zabojčkih, kot so krompir, čebula in česen ter jabolka.
Prvo pravilo, ki se ga moramo držati, ne glede na to, kako shranjujemo ozimnico, je dobra higiena kozarcev za vlaganje in delovne površine. Vse mora biti brezhibno čisto. Kozarce dobro operemo in jih za deset minut postavimo v pečico, ogreto na 120 stopinj Celzija. Pokrovke dobro očistimo s čistim alkoholom. Med pripravo ozimnice si večkrat umijmo roke in poskrbimo za čisto delovno površino.
Drugo pravilo priprave dobre ozimnice je, da moramo vzeti samo nepoškodovana in sveža živila. Poškodovano in obtolčeno sadje ni najboljša izbira za ozimnico, saj mora preživeti več mesecev v naši shrambi.
Tretje pravilo, ki ga moramo upoštevati pri ozimnici, pa je shranjevanje v temnem in hladnem prostoru. Vložena hrana v kozarcih bo začela izgubljati dragocene hranilne snovi in bo začela bledeti, zato poskrbimo, da bo v naši kleti ali shrambi temno, temperatura pa naj bo okrog 10 stopinj Celzija.
Vlaganje
Ni lepšega, kot sredi zime postreči doma pripravljeno vloženo zelenjavo. Tudi če nimate vrta, si pripravite ozimnico doma. Le pravočasno morate nakupiti kakovostno zelenjavo, po možnosti takrat, ko je ta najcenejša.
Zelenjavo običajno vlagamo v kis, ki preprečuje razvoj bakterij in deluje kot konzervans. Na razpolago imate vinski, sadni, jabolčni kis ali alkoholni kis za vlaganje. Tako vložena zelenjava bo zdržala približno pol leta, torej do naslednje "sveže" sezone.
Zelenjavo na hitro prekuhamo, toliko, da jo pasteriziramo. Naložimo jo v kozarce za vlaganje in prelijemo z osoljenim kisom. V litru kisa raztopimo dve žlički soli in z njim prelijemo zelenjavo. Kozarce napolnimo do dva centimetra pod robom, zapremo kozarčke in jih za pasteriziranje v pečici položimo v pekač, napolnjen z vodo. Pekač za 40 minut položimo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Za pasterizacijo je dovolj, če pečico ugasnemo in kozarce v njej pustimo še 10 minut. Če želimo kozarce sterilizirati, pa jih v pečici pustimo še 20 minut in šele nato ugasnemo pečico.
Če vlagate v olje, je zelenjava obstojna približno tri mesece. V olje vlagamo paradižnike. Zelenjavo lahko vlagamo tudi v slanico, s tem da tudi liter vode solimo z dvema žličkama soli, sadje pa prelijemo z oslajeno vodo.
Kozarce postopoma, vendar čim hitreje, ohladimo, da preprečimo dodatno razpadanje hranilnih snovi, ki jih s pasterizacijo in sterilizacijo že tako ali tako delno uničimo.
Sušenje
Sušenje je najstarejši način shranjevanja hrane. Če nimamo prave sušilnice, lahko to naredimo tudi v pečici, in sicer na temperaturi do 55 stopinj, tako da ohranimo čim več hranilnih snovi. Sadje potrebuje približno dva dni sušenja, s tem da ga razkoščičimo in razrežemo, gobe in zelišča pa bodo posušena v enem dnevu.
Pečena slivova marmelada
8 kilogramov izkoščičenih sliv
80 dekagramov sladkorja
En zavojček vaniljevega sladkorja
Ena limona
Eno jabolko
Šilce do dva ruma
Na približno kilogram zrelih sliv odmerimo 10 dekagramov sladkorja. Izkoščičene slive stresemo v globok pekač, za eno pečico in precej visoko posodo bomo potrebovali približno osem kilogramov izkoščičenih sliv. Potresemo s sladkorjem, dodamo narezano jabolko in postavimo v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija.
Po pol ure dobro premešamo in pustimo v pečici še približno tri ure oziroma dokler tekočina ne povre in je masa dovolj gosta, da "piše". Polijemo s sokom ene limone in z rumom ter dobro premešamo. S paličnim mešalnikom sesekljamo slive, vendar ne preveč, in začnemo nalagati v kozarce, ki smo jih vmes sterilizirali v pečici. Kozarce zavijemo v odejo, da se počasi ohlajajo.
Skuhamo si še breskovo, marelično, figovo ali jabolčno marmelado.
Vložena paprika
3 kilograme paprike
1 liter kisa
4 litre vode
15 dekagramov soli
15 dekagramov sladkorja poper
Vložena paprika je kraljica med vloženo zelenjavo. Papriko očistimo in razrežemo na četrtine. Kis, vodo, sol in sladkor zavremo. Papriko zložimo v sterilizirane kozarce in posujemo s poprom. Papriko v kozarcih zalijemo z vrelim kisom, dobro zapremo in pasteriziramo oziroma steriliziramo.
Vlagamo še kumarice, bučke in buče, stročji fižol in gobe.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.