Četrtek, 4. 2. 2016, 22.38
9 mesecev, 2 tedna
Otroška laž: družinski spodrsljaj, ki ga je treba dobro izkoristiti
Nobenemu staršu ni prijetno, ko izve, da se je otrok enkrat ali večkrat zlagal. Vendar brez skrbi, to je spodrsljaj in odlična priložnost za mehčanje odnosov v družini.
Laganje je nedopustno, tudi prikrivanje ni sprejemljivo. Tako poskušamo učiti otroke in mladostnike, ki se včasih vseeno zatečejo k neresnici, skrivanju in tajenju.
Te "manevre" uporabijo predvsem, ko gre za slabe ocene, neprimerne potegavščine in najstniške eksperimente.
Dr. Andreja Poljanec: 'Zavedajte se, da ne bo nič narobe, če bo to lahko nova, pozitivna izkušnja v življenju, iz katere se družina lahko veliko nauči.'
O vzrokih otroškega laganja smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec, specialistko zakonske in družinske terapije na Študijsko-raziskovalnem centru za družino, ki je prepričana, da morajo starši ob spoznanju, da se je otrok lagal, ohraniti mirno kri. Predvsem pa morajo to izkušnjo izkoristiti za razmislek in nove korake v družinskem življenju. Odnose z otroki je mogoče zmehčati in ustvariti varno in sproščeno družinsko vzdušje, v katerem otrok lahko izrazi vse njegove občutke.
Stalnemu laganju botruje strah pred kaznijo
Nekateri otroci imajo stalno potrebo po laganju. "V takem primeru je zadaj skoraj vedno strah pred starši, nasiljem, kaznijo in ustrahovanjem. Doma vlada tesnobno vzdušje in otrok misli, da je zelo narobe, če dobi slabo oceno. Domneva, da bo osramočen in zato povsem nevreden," je povedala sogovornica.
Nedopustno: dr. Andreja Poljanec je poudarila, da so kaznovanje, nasilne reakcije, obtoževanje in prelaganje krivde na otroka popolnoma nedopustni vzgojni ukrepi. Na takšne ukrepe, ki so vedno neprijetni in ponižujoči, otroci zelo močno odreagirajo.
Laganje kot del razvojne faze
Laganje pri zelo majhnih otrocih pa je razvojna faza in ni povezano z ocenami. Ta razvojna faza lahko sega še v obdobje prvega razreda. Povezana je z bujno domišljijo in z nesposobnostjo razmejevanja, česa si otrok želi in kaj je realno.
"Starši naj otroku povedo, da se je dobro pošalil, vendar naj mu dajo vedeti, da to ni res. Starši se morajo odzvati. Otrok tako razvije zavedanje, da je nekaj družbeno sprejemljiva šala, nekaj pa ni sprejemljivo – recimo nekaj, kar starša prestraši ali pa nekoga prikaže v slabi luči," je povedala sogovornica.
Občasno laganje povezano z občutkom sramu
Občasno laganje nemara pomeni, da je otroku neprijetno povedati resnico, čeprav ni nujno, da se bo bal kazni. Topel pogovor močno zaleže.
Če se otrok občasno zlaže, so starši vseeno vedno znova presenečeni. Dobro je, če se zavedajo, da je nezadostna ocena že sama po sebi neprijetna izkušnja, ki je odvisna tudi od vzdušja v razredu in šolskega pritiska.
Slaba ocena je povezana tudi z občutkom sramu in strahom, kako popraviti oceno. Pri vprašanju, zakaj otrok ne more povedati za občasne slabe ocene, je več mogočih odgovorov.
"Nemara otrok pričakuje neprijetno in impulzivno starševsko reakcijo. Mogoče bodo starši zgroženi in razočarani, zaradi česar bo otroku neprijetno povedati. Lahko da bo z novico o slabi oceni tudi zavlačeval. Počutil se bo neprijetno, ni pa nujno, da se bo bal kazni." Če pa je kazen povsem verjeten starševski ukrep, bo otrok ob slabi oceni občutil močan strah, ki ga bo lahko povsem ohromil.
Neprijetna resnica: otrok prikriva
Otrok brez pristnega čustvenega stika s starši bo odlašal s slabimi novicami.
Laž in prikrivanje imata podobne vzroke. Otrok nekaj prikriva v upanju, da starši za resnico ne bodo izvedeli, pa čeprav se morda zavedajo, da bo resnica slej ko prej prišla na dan.
"Do prikrivanja po navadi pride, ko se starši z otroki premalo ukvarjajo in jih na neki način celo zanemarjajo, premalo skrbijo za njih in izkazujejo premalo zanimanja. Takšni starši ne spremljajo otroka, so z njim premalo v fizičnem smislu, predvsem pa so v nezadostnem čustvenem stiku z otrokom. Ko pa glede otroka izvejo nekaj, kar ni v skladu z njihovimi pričakovanji, pa so čisto iz sebe. Otroku ob takih starših sploh ni do tega, da bi starši poznali njegove intimne zadeve," je povedala dr. Andreja Poljanec.
Povsem verjetno v takem odnosu otrok ne pove niti za odlično oceno, kar kaže na močno odtujenost. Starši so v takšnih situacijah vedno šokirani, ko ob polletju vidijo izpisek ocen. V resnici se za ocene niti sami niso sproti zanimali.
Razmislek: tudi če ima otrok veliko obšolskih dejavnosti in je uspešen, vendar pa mu starši namenjajo premalo skrbi, se ne zanimajo za njegovo počutje, kako se znajde pri šoli in kako se pri katerem učitelju počuti ali ima težave, gre za odtujene odnose. Vse to kaže na pomanjkanje čustvenega in/ali fizičnega stika.
Kako reagirati? Priložnost za pozitivne spremembe
Starši naj se v sebi najprej čim bolj pomirijo. Zavedajo naj se - kljub temu, da laž ni več popolnoma nedolžna, kot pri majhnih otrokih -, da ne bo nič narobe, če bo to lahko nova, pozitivna izkušnja v življenju, iz katere se družina lahko veliko nauči.
"To je spodrsljaj in dragocena izkušnja, iz katere se moramo učiti, ne pa iz tega delati travme. Ta izkušnja nam lahko pokaže, da nas otrok ne doživlja tako ljubega za zaupanje stisk, kot bi si mogoče želeli. Vsak starš je šokiran, ko izve resnico, v resnici pa se lahko zamisli in začne spreminjati ter mehčati odnose v družini. Naj se začne zanimati za otroke, iskati čustveni stik z njimi in se učiti regulirati svoje občutke in impulze," je svetovala terapevtka, tudi sama mati petih otrok.
Ko je čas za strokovno pomoč
K svetovalcu moramo, ko opazimo, da otrok pogosteje ali redno laže. Družina sama tega gotovo ne bo zmogla, saj vse kaže, da so mogoče že več let, celo sedem ali deset, v odnosu z otrokom živeli tako, da se jim otrok v stiski ne more zaupati.
To nakazuje na to, da odnos ni dovolj sproščen oziroma varen, da bi se otrok lahko izrazil o vseh njegovih občutkih, ampak mora selekcionirati, tako da izraža samo pozitivne vidike sebe, negativne mora pa zadrževati v sebi, kar je za otroka izredno veliko breme. "To ni dobro za zdrav otrokov čustven oziroma osebnostni razvoj. Če je laganje dokaj redno, družina vsekakor potrebuje pomoč," je še povedala dr. Andreja Poljanec in še enkrat poudarila, kako je treba z veseljem in navdihom stopiti na novo pot družinskih odnosov.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.
