Kako praznični december preživeti skupaj in ga "preživeti"

Vzrok za predpraznični stres, ki ga občutimo v teh dneh, morda tiči v finančnih zagatah zaradi daril in hrane ali pa imamo preprosto previsoka pričakovanja glede tega, kako bomo preživeli december in praznike.

Že načrtovanje lahko postane preveč stresno in kmalu ugotovimo, da za sproščanje, igro in hobije ni ne volje ne časa, saj je naš seznam opravkov prepoln.

Visoka, predvsem pa različna pričakovanja

Naša pričakovanja proti koncu leta začnejo rasti zaradi družinskih ritualov in predpostavk o tem, kako naj bi praznični čas potekal.

Nekaj napačnih domnev, ki nas ovirajo pri tem, da bi sproščeno uživali v veselem decembrskem času:

- Prazniki morajo biti srečni in veseli. - Med prazniki se družine zberejo skupaj. - Če nimam družine, nimam razloga, da bi praznoval. - Med prazniki je najlepše biti doma. - Večja ko so darila in več ko porabimo zanje, bolje je. - Vse mora biti brezhibno.

Ljudje želimo biti med prazniki povezani z našimi dragimi, želimo celo utrditi občutek pripadnosti in ta želja je lahko tako močna, da se dobesedno "pretegnemo" – čustveno, fizično in finančno. To se vidi tako, da kupujemo darila, ki si jih ne moremo privoščiti, hodimo na družinska srečanja zato, ker čutimo, da moramo ali da bi morali, ter da pripravljamo izumetničene in brezhibne praznične večerje. Včasih je preprosto bolje, če se prepustimo dnevu.

Bojni načrt na miroljubnih temeljih

V družini pa smo velikokrat v tradicionalnem predprazničnem sporu tudi zato, ker imamo povsem različna pričakovanja, kako naj bi praznični dnevi potekali. Ženska in moški si vsak po svoje zamišljata, kako bosta preživela svoj čas, zato svetujemo, da si družinski člani oziroma partnerji povedo, kako si predstavljajo praznike, kaj bi radi počeli in skupaj ustvarijo bojni načrt na miroljubnih temeljih.

Morda bi bilo dobro, da analizirate situacije, ki so vas v preteklih decembrih spravile v družinski ali partnerski konflikt, jih letos obrnite na glavo, spremenite in se jim mogoče celo uspešno izognete.

Vsaka družina ima svojega "partibrejkerja"

Saj veste, ni družine brez "partibrejkerja", nekoga, ki otežuje prijetno druženje. Med prazniki smo vedno postavljeni pred dejstvo, da se moramo družiti tudi z nekom, ki bi se mu sicer raje izognili. Zdaj je še toliko bolj kot sicer pomembno, da vsakogar sprejmemo takšnega, kot je, da ne načenjamo prepirov in ne pogrevamo starih zamer, da se izogibamo vročih tem in da ko res ne gre več, mirne vesti rečemo "ne" in postavimo svojo mejo.

O težavnem sorodniku se pogovorite z objektivnimi člani družine in skupaj boste lažje razvozlali skrivnost vašega razbojnika in ga boste morda lahko s humorjem razorožili. Med prazniki namreč na dan privlečemo vse neljube dogodke, ljudje pa imamo to lastnost, da med prazniki vse še enkrat podoživimo. Malo zahtevnejši člani družine morda še toliko bolj.

Kdo je na vrsti?

Druga težava pri širših družinah, ki nimajo točno določene rutine ali vrstnega reda pri organiziranju praznovanja, je, da obvisimo v negotovosti, kdo bo letos organiziral praznovanje. Temu ponavadi sledi načrtovanje v zadnjem hipu, kar prav tako vodi v določeno mero stresa.

Pozitivne in naravne spremembe v družinskem sistemu, kot so poroke, selitve in rojstvo otroka, so pravi izziv za organiziranje praznične večerje in drugih ritualov, saj imamo ljudje radi utečene postopke. Vendar lahko tudi monotonija družinskih srečanj sproži svoj plaz stresa.

Z nekaj mentalne priprave in s sodelovanjem z vsemi člani družine lahko v praznikih tudi uživate in jih celo preživite. Ko se boste počutili izčrpane, se ustavite, vdihnite in poskrbite najprej zase.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.