Torek, 18. 11. 2014, 9.48
10 mesecev, 2 tedna
Kaj je najbolj umazano v našem domu?
Nalijmo si čistega vina: če menite, da ste doma na "varnem" pred patogenimi organizmi, sploh če kar naprej tekate s krpo, se krepko motite.
Vzemimo za "mersko enoto čistoče" straniščno školjko, saj je verjetno najpogostejša asociacija, kadar pomislimo na nekaj umazanega. Z njo bomo primerjali čistočo oziroma nečistočo drugih gospodinjskih predmetov in prostorov. Profesor mikrobiologije na Univerzi v Arizoni dr. Chuck Gerba se je lotil zanimive raziskave. Zanimalo ga je, kako se v gospodinjstvu širijo bolezni, predvsem pa kateri so predmeti, prek katerih se patogeni organizmi prenašajo. Z različnih mest je vzel vzorce in preštel, koliko organizmov se na njih v določenem obsegu razvije. Na straniščni školjki je našel 50 bakterij na kvadratni palec (okoli 6,5 kvadratnega centimetra). In zdaj sledi najboljše ...
Zmagovalne stopničke najbolj umazanih
Se spomnite omenjene krpe iz uvoda? No, je absolutna zmagovalka in zaslužila bi si lento največje nemarnice. Približno 200.000-krat je bolj umazana od sedeža straniščne školjke, srebrno medaljo prejme kuhinjska gobica (20.000-krat bolj umazana od WC-deske), rezalna deska pa 200-krat bolj. Ja, grozno spoznanje, da bi bilo bolj higiensko sekljati korenček na straniščni deski ...
Kje vse še tiči nesnaga?
Poleg kuhinjske krpe in gobice je gojišče bakterij tudi metla, zato ne pozabite redno čistiti pripomočkov in jih menjati za sveže. Zagotavljamo, da se večkrat rokujete s kljukami kot z ljudmi. Enkrat tedensko jih le obrišite z vodo in milom ali z razkužilom.
Stene v kopalnici niso izjema, sploh ker rado škropi iz straniščne školjke in ker se običajno v tem prostoru zadržuje vlaga. Voda in kis sta idealna rešitev tako za umazanijo kot slab vonj.
Tla. Kakršnakoli: lesena, keramična, obložena s tekstilom, iz umetnih materialov ... Čeprav imamo v Sloveniji zanimivo in ne tako vsakdanjo navado preobuvanja v copate (vsaj tako menijo tujci), se splača držati te lepe navade. Na čevljih prinesemo v dom marsikaj, če z njimi hodimo še po talnih oblogah, ki jih ne moremo tako pogosto in lahko očistiti (tekstilne), se nabere veliko umazanije. Da ne govorimo, da se to nanese tudi na rjuhe ... Skratka, copate na noge, čevlje z nog! Če imamo kosmatince, pa jim le očistimo tačke, ko se vrnejo s sprehoda.
Ko smo že pri domačih ljubljenčkih – odmerimo jim prostor za hranjenje, tega redno čistimo (saj veste, kako cmokljači škropijo povsod okoli, ko se zakadijo v hrano), da se ostanki hrane ne pokvarijo, ne zasmrdijo ali morda celo privabijo kakšne druge živalske odjemalce (mravlje, miši, ščurke ...). Tudi posodo za hrano in vodo moramo redno čistiti. Vodovodne napeljave in odtoki so pravo gojišče bakterij. Kar pomislite, kaj vse spustimo v odtoke, od las do hrane ... Slej ko prej nas bo odtok opozoril nase z vonjem. Domači recept, ki vedno deluje: razmastimo, razkužimo in očistimo ga z mešanico sode bikarbone in kisa (skupaj za eno skodelico). Mešanico pustite delovati do deset minut, nato sperite z vrelo vodo. Če boste redoljubni in to počeli enkrat tedensko, ste zmagali.
Gospodinjski aparati, posebej pečica, mikrovalovna pečica in pomivalni stroj, so pravi vir zla. Namig: redno čistimo! Lahko s citronsko kislino, sodo, kisom ali močnejšimi sredstvi pri plesni in zažganinah.
Smetnjak. Ni dovolj, da le zamenjamo vrečke, vsakič ga še obrišimo, da se ne nabira umazanija in ne širi slab vonj.
In še nekaj, kar sicer ni del doma v klasičnem pomenu, je pa v domu, kadar smo tudi sami doma: telefoni in računalniki. Čim pogosteje jih razkužujemo! Pomislite, kolikokrat na dan jih primemo, tudi kadar nimamo čistih rok. Vanje govorimo, tudi kadar smo prehlajeni. Enako velja za tipkovnice in miške.
Kratek sprehod v zgodovino
Ali ste vedeli, da je bilo umivanje in kopanje sprva povezano z verskimi obredi? Osebna higiena in higiena prostorov še dolgo nista zasedli svojega pravega mesta. Ko pa se je vendar zganilo v pravi smeri, se je učinek najbolj pokazal na zdravju ljudi.
Ali ste vedeli, da so milo odkrili po naključju? Naši predniki so po peki mesa, ko je v posodi ostala maščoba, vanjo nasuli pepel in dodali vodo. Ko so drgnili, se je pepel zmešal z maščobo. Lužina, ki je v pepelu, se je zmešala z maščobo in nastalo je milo. Ta lužina namreč nevtralizira maščobe.
Če pogledamo jezikovno, ima milo v korenu besede soap (saponini, saponifikacija ...). Pa veste zakaj? Najbolj znan primer odkritja mila prihaja iz Italije. V Rimu je grič Soap, kjer je stal žrtvenik. Tam so darovali živali bogovom. Kombinacija maščobe in pepela (po sežigu) je ob dežju tvorila snov s pralnim učinkom. In smo tu: po imenu griča torej ime te snovi in koren besede soap za vse, kar je povezano z milom ...
Tudi v Bibliji so omenjene snovi, ki so jih uporabljali za čiščenje. Omenja se snovi iz lesnega pepela, ki so ga uporabljale ženske za umivanje las in za sijaj. Zelo malo dokazov obstaja, da so ljudje pred našim štetjem uporabljali milo za osebno higieno. V Jeremiju 2:22 po biblijskem prevodu Antonina Chraska piše: "Ako bi se oprala s sodo in bi si vzela premnogo mila." Poraja se dvom, da gre za omembo mila, kakršno poznamo danes. V sodobnem prevodu Ekumenske izdaje se prerokove besede glasijo "premnogo luga", ki pa je alkalno čistilo, precej drugačno od danes uporabljanega mila.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.
