Željko Joksimović: Moje pesmi nastajajo v posebnih trenutkih življenja

Lahko bi zapisali, da je Željko široka in predvsem globoka oseba, ki tako svoja čustva kot svoje počutje preliva v skladbe, ki jih napiše zdaj zase, zdaj za druge izvajalce. Ponosen na to, kar ustvarja in kar lahko da občinstvu, ki mu zvesto sledi že ves čas njegovega ustvarjanja, bo na odru v Sloveniji oboževalcem poskušal pričarati vse to, kar pričakujejo od njega, od glasbe do čustev. Vse v enem paketu nas čaka na koncertu 25. maja, ki pa je še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Pred nekaj tedni ste imeli rojstni dan. Najprej vse najboljše! Kako ste ga proslavili? Najlepša hvala za čestitke. Z ženo Jovano sva bila v Istanbulu in imela sva se zares lepo. Tokrat sva se odločila za odhod na malo daljši izlet, medtem ko smo Jovanin rojstni dan nekaj dni proslavljali v Beogradu.

Kako pa sicer preživljate prosti čas, sploh zdaj, ko je prišla pomlad? Večinoma v studiu in na poti. Pred kratkim je izšla akustična različica moje pesmi Ludak kao ja, obenem pa tudi videospot, ki smo ga skupaj z mojo ekipo pripravljali kar dolgo. Veliko je tudi koncertov in nastopov in tako bo vse do junija. No, vsaj toliko vem za vnaprej.

V svoji karieri ste napisali veliko uspešnic tako zase kot za druge izvajalce. Lahko izmed vseh teh izločite eno skladbo in nam izdate, zakaj vam je najbolj všeč? Joj, to je vedno težko. Pesmi, skladbe nastajajo v posebnih trenutkih življenja … Ampak če že moram, ponosen sem na pesem Ludak kao ja, pred tem pa tudi na pesem, s katero sem Srbijo zastopal na Evrosongu, to je Nije ljubav stvar. Seveda je takšnih pesmi, na katere sem ponosen, še veliko, če sem pošten, v vsako sem vložil veliko truda, časa in ljubezni.

Ludak kao ja, ki ste jo že omenili, je postala velika uspešnica po vseh državah nekdanje Jugoslavije. Ko pesem nastaja – ali veste, da bo hit? No, čutiti se že da, to je res, ocenite lahko, kako bo s pesmijo. Seveda obstajajo tudi izjeme, ki pa potrjujejo pravilo. S pesmijo Ludak kao ja je bilo zanimivo to, da kdorkoli jo je slišal na začetku, ko je nastajala, in na koncu, ko je bila narejena, skoraj ni mogel verjeti, da je to ista pesem. Ampak prav v zasnovi ene same pesmi se lahko vidita in slišita njeni kakovost in njen potencial. Globoko verjamem, da šele občinstvo na koncu odgovori na to vprašanje, ali je skladba kakovostna ali ne. Vedno.

Leta 2004 ste na Evroviziji nastopili prvič, osem let pozneje drugič. Kakšni so danes, skoraj deset let po prvem nastopu, vtisi in spomini na uspeh pesmi Lane moje? No, med tem časom, ki ste ga omenili, sem dvakrat nastopil tudi kot avtor pesmi za Jeleno Tomašević in s skladbo Lejla skupine Hari Mata Hari, ki je osvojila tretje mesto. Kot izvajalec, pevec po skoraj desetih letih zlahka rečem, da ima pesem danes drugačen "okus", tako kot dejstvo, da se dogajanje na Evroviziji menja iz leta v leto. Kakorkoli, biti del te zgodbe, je bilo resnično nekaj posebnega, izkušnja, ki je na koncu tudi privilegij.

Zakaj, kot izkušen evrovizijski maček, mislite, da ima Slovenija skoraj vedno slabe izkušnje s tem tekmovanjem? Imate kakšen nasvet za Slovenijo, kako naj bo uspešnejša na Evroviziji? Najprej morate verjeti vase in v to, kar na Evroviziji predstavljate. To je posebno, zelo specifično glasbeno tekmovanje, pri katerem ni vedno vse odvisno od kakovosti pesmi, ampak ima celotno dogajanje še ogromno drugotnih stvari ob samem tekmovanju, ki pa vse zelo vplivajo na zgodbo. Dokler v državi obstaja želja, da evrovizijsko tekmovanje odraža tudi vas kot državo, potem je to prava stvar in bo obrodila sadove. Ni vse v zmagi, veliko je tudi v dostojanstvu, ki ga tam pokažete in s katerim se predstavite na evrovizijskem odru.

Na Evroviziji ste nastopili tudi kot voditelj. Kako ste se znašli v tej vlogi? Ni bilo lahko, res ne, meni osebno sploh ne. Potreboval sem veliko dobre volje in dobrih živcev za toliko ponavljanj teksta, ličenje in vse drugo, a mi je bilo lepo iti skozi to. Osebno še danes to delo, ki so mi ga zaupali, povezujem z dejstvom, da sem zahvaljujoč Evroviziji v Beogradu spoznal svojo ženo Jovano.

Ali po vašem mnenju obstaja kakšen recept za dobro pesem? Ne, če bi obstajal, bi ga imeli vsi in bi ga tudi uporabljali. Dobra pesem nastane po veliki količini vloženega dela in doslednosti v delu nekega avtorja glasbe. Gre tudi za njegove zmožnosti, ki jih mora odkriti sam v sebi.

Katera vaša pesem pa po vašem mnenju v sebi nosi največ čustev? Vsaka, ker brez čustev ni prave umetnosti. Čustva so tako v pesmi Ludak kao ja, pa tudi v prejšnjih pesmih Nije ljubav stvar in Ljubavi. Vsaka ima čustva, odvisno je samo, kako jih ljudje sprejemajo in doživljajo.

Konec maja spet prihajate v Ljubljano. Nam lahko izdate, kdo bo nastopil z vami, ker je okoli imen, ki bodo z vami na odru, zelo veliko skrivnosti … Zelo sem vesel, da prihajam v Ljubljano in da bom spet s slovenskim občinstvom. Koncert pa je mišljen kot manjše presenečenje, tako da vam imen ljudi, ki bodo z mano na odru, ne bom izdal. Jaz nisem tukaj zato, da bi vam razkril skrivnosti, jaz se moram le dobro pripraviti na koncert.

Kako pa gledate na slovensko občinstvo? Enako kot na vse druge ljudi, ki me spoštujejo in imajo radi moje delo. Včasih se čustva med glasbeniki in občinstvom razvijejo takoj, včasih je treba malo več dela in energije, da se to zgodi. Verjamem, da bo v Ljubljani teh čustev veliko in da bo koncert zares tista prava stvar.

Kaj torej lahko pričakujemo od koncerta, ki bo v Ljubljani 25. maja? Dober žur, dober koncert, veliko pesmi, ki jih ljudje do zdaj niso imeli možnosti slišati v živo, in brez dvoma en zares prekrasen večer.