SiolNET. Trendi Svet znanih
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zagreb, Koper in Ljubljana v znamenju Šalamunove poezije

4

termometer

Pesniku Tomažu Šalamunu so ob njegovem 70. rojstnem dnevu pri Študentski založbi pripravili simpozij, ki bo v dveh delih potekal v Zagrebu in Kopru, ter branje njegove poezije v Ljubljani.

O Tomažu Šalamunu je bilo že veliko zapisanega, povsod pa se njegovo ime pojavlja v navezi z velikimi nazivi oziroma besedami. Tako lahko beremo, da je Šalamun "velikan slovenske modernistične poezije", "eden v svetu najbolj uveljavljenih slovenskih literatov" ali "socialni fenomen, edinstven v povojni slovenski in obenem svetovni književnosti". Čeprav je ključne postaje svojega življenja razgrnil v številnih pogovorih za medije, ostaja njegova pojava skrivnostna. Zdi se, da si tudi sam tako želi, saj ni nikjer mogoče najti njegove biografije. Šalamunov pesniški jezik je v skoraj petih desetletjih ustvarjanja doživel številne preobrazbe, hkrati pa vplival na številne pesniške kolege z vsega sveta. V svoji poeziji se je leta 1941 v Zagrebu rojeni pesnik poklonil telesnosti, spolnosti in svobodi, pogosto je vanjo vtkal živalske motive ter razmišljal o Bogu in božjem. Njegove pesmi se lahko bere kot vtise nerazumljenih sanj, čeprav je sam nekoč dejal, da je resnica pesmi na njeni preočitni površini. Našteto so zgolj fragmenti, ki skušajo sestaviti mozaik jezika, katerega poglavitna značilnost je neulovljivost. Šalamunovo dela so dostopna tudi v številnih prevodih in antologijah. Zadnja z naslovom Kdaj je v Sloveniji ob njegovemu osebnemu jubileju izšla v zbirki Beletrina pri Študentski založbi. Eno od šestih v knjigi zbranih spremnih besed je napisala makedonska pesnica in literarna teoretičarka Katica Kjulavkova tedaj, ko so Šalamunu leta 2009 podelili zlati venec Struških večerov poezije. Kjulavkova meni, da iluzije gradijo slike o ljudeh in svetu in počasi postajajo tudi sam svet. "Te iluzije so Tomažu Šalamunu nadele obstret pesnika, ki hodi po robovih svojega časa, kot bi jih hotel prestopiti, ki pa je tudi kot pesnik skrajnih mej ohranil svoje bistvo. Če je avtor človeško bitje, tedaj je pesnik njegovo bistvo, tisto kar ostane od bitja, medtem ko mineva in mine čas njegovega obstajanja. Osebnost kot je Tomaž Šalamun ima neki vgrajeni čip za spominjanje poti/mostu, ki spaja bitje z bistvom, zgodovinsko sceno s pesniško umetelnostjo, časovnost z brezčasjem," je zapisala. Izid izbora pesmi v zbirki Beletrina je napovedal niz prireditev, ki so jih pri Študentski založbi pripravili ob Šalamunovi 70-letnici. Osrednji dogodek bo mednarodni simpozij z naslovom Slovenska medkulturna avantgarda, podnaslovljen Poezija in svet Tomaža Šalamuna, ki so ga pripravili v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu in koprsko Fakulteto za humanistične študije. Na Študentski založbi so dogodke postavili v tri mesta, ki so Šalamuna tako ali drugače zaznamovala. V sredo, 19. oktobra, bodo o Šalamunovem delu in njegovih vplivih, najprej na jugoslovansko in nato na svetovno pesništvo, v Zagrebu spregovorili Zvonko Maković, Krištof Jacek Kozak, Đurđica Čilić Škeljo, Ivan Majić in Branislav Oblučar. Po predstavitvi referatov bo sledil ogled razstave Ekspresionizem na Hrvaškem, pozno popoldan pa se bo dogajanje preselilo v ljubljanski Konzorcij, kjer bodo priznani slovenski pesniki prebirali Šalamunovo in tudi lastno poezijo. Na literarnem dogodku bo nastopil tudi Šalamun. Celodnevni program je napovedan za drugi del simpozija, ki bo v četrtek, 20. oktobra, potekal na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Med 9. in 18. uro bo svoj pogled na Šalamunovo poezijo predstavilo kar 17 referentov, med njimi Denis Poniž, Aleš Debeljak, Marcello Potocco, Meta Kušar, Ivo Svetina in Barbara Pregelj. Dvodnevno dogajanje bo sklenil pogovor s Šalamunom v koprski Galeriji Loža, ki ga bo povezoval pesnik, prevajalec in publicist Andrej Medved.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin