Nina Šušnjara: V tujini vidim potencial, tukaj žal ne

Nina Šušnjara je mlada, ambiciozna, simpatična, prepoznavna slovenska oblikovalka, ki pod novo blagovno znamko SUSNYARA odhaja po nove izzive v tujino. "Čeprav imam zelo rada Slovenijo in sem se dolgo časa bojevala na našem trgu, tako ne gre več. Slovenija je super laboratorij, če ti tukaj uspe, je to temelj za tujino. Tukaj sem se marsičesa naučila, ampak naš trg je preprosto premajhen. " V sodelovanju s podjetjem Mömax je pred kratkim predstavila večfunkcionalen kos pohištva in potešila svojo željo po oblikovanju pohištva. "Multifunkcionalen kos pohištva popolnoma opiše mojo blagovno znamko. Je moderen, a hkrati retro, miza ali stol, naraven in umeten, skratka poln kontrastov." Pred časom je oblikovala tudi stenske nalepke in sodelovala s podjetjema Samgung in Nissan. A Nina predvsem ostaja v modi, ker je to njena strast. Na intervju je prišla v črnem oprijetem puliju, ki je nekako postal že njen zaščitni znak, a presenetila z barvo krila, ki ni bilo njene značilne barve. S popolnim in ujemajočim mejkapom je samo poudarila, kar ponavlja v intervjujih. "Mislim, da je na nas, oblikovalcih, da spodbujamo ljudi, da se ne zavijajo v džins, črna ali dolgočasna oblačila vsak dan. Moda je močno orodje neverbalne komunikacije."

Na trgu se pojavljate s prenovljenim imenom, novim stilskim pohištvenim elementom in za jeseni napovedujete skok čez lužo. O skoku čez lužo nočem preveč govoriti, bom povedala več, ko bo aktualno.

Čeprav imam zelo rada Slovenijo in sem se dolgo časa borila na našem trgu, tako ne gre več. Slovenija je super laboratorij, če ti tukaj uspe, je to neka osnova za tujino. Tukaj sem se marsikaj naučila, ampak naš trg je preprosto premajhen.

Vse večje korake v karieri sem delala po občutku in ko sem bila dovolj zrela, sem se odločila. Za skok čez lužo potrebuješ veliko denarja, treba je narediti kolekcijo, ki stane nekaj deset tisoč evrov. Zato smo poiskali partnerje, ki so nam pri tem pomagali, in eden izmed njih je Mömax.

Kako ste se dogovorili za sodelovanje z Mömaxom? So vas poklicali? Ko si odprt, ko to energijo pošlješ vesolju, potem se preprosto zgodi. Mömax se je zgodil kot smetana na torti. Tako je nastal super začetek sodelovanja, najprej smo predstavili multifunkcionalen kos pohištva, ki popolno opiše mojo blagovno znamko. Je moderen, a hkrati retro, miza ali stol, naraven in umeten, skratka, poln kontrastov. Mislim, da nam je dobro uspelo. S tem sem potešila željo po oblikovanju pohištva.

Kakšni so prvi odzivi uporabnikov stola? Stol s pravljičnim imenom Chairytale se je zgodil spontano, uresničila sem svoje sanje. Ko ga vidiš v živo, je zelo lep, prav čeden je. Celo lepši je v živo kot na skici. Mogoče se je kdo prestrašil, da bom stopila v pohištveno smer, ampak ne, to je samo sodelovanje, ki ga sicer bomo nadaljevali, a primarno ostajam v modi, ker je to moja strast.

Ste ena redkih slovenskih oblikovalk, ki ima zelo širok razpon sodelovanja. S Samsungom ste sodelovali pri oblikovanju ovitka, s Primawallom ste naredili kolekcijo stenskih nalepk Reset, tu je še Nissan … Napačno je razmišljanje, da se osredotočiš samo na eno stvar. Mislim, da se razvijaš, tudi če oblikuješ druge zadeve. Pri različnih oblikovanjih dobivam različne omejitve ter se naučim dela z novimi materiali in postopki izdelave.

Ampak saj v življenju se vedno srečujemo z določenimi omejitvami? V tujini se mi lahko zgodi, da bom imela bolj proste roke in ne bom imela toliko omejitev z denarjem in materiali. Pri nas je še vedno zelo težko najti posebne barve in materiale, ki niso bombaž ali poliester.

Pripravljate novo kolekcijo? Seveda. Pripravljam kolekcijo pomlad/poletje, ki jo bom predstavila jeseni, a več o tem takrat.

Kako to, da vas nismo videli na letošnjem ljubljanskem Fashion Weeku? Sodelovala sem na njegovih prvih treh izdajah. Da ne bo pomote, zadovoljna sem z izvedbo tedna mode, ampak trenutno je sam sebi namen. Nam, oblikovalcem, so obljubili, da bodo tam tudi kupci, ki bodo odkupili kolekcije, saj je teden mode predvsem poslovna priložnost. To ni šov, to je posel. A pri nas je bil samo šov, brez sklepanja kupčij na koncu. Mene kolekcija stane nekaj tisoč evrov in je zato ne morem samo pokazati in nič prodati. Žal se posel odvija v tujini. Želela bi si, da ne bi bilo tako.

Ampak posamezniki kupujejo vaše stvari? Saj kupujejo, ampak to je premalo, s tem se ti stroški kolekcije le pokrijejo. Poleg tega moraš morebitne kupce sam iskati in se promovirati. Za vse si sam. Sam svoj agent, sam si za PR, marketing, računovodstvo, hkrati sem poslovna ženska, oblikovalka, umetnica … Ko sem imela intervju za ameriški revijo, so me vprašali, koliko nas je zaposlenih. Ko sem novinarki odgovorila, da sem za vse sama, je bila presenečena. V tujini je čisto običajno, da imaš agenta, menedžerja blagovne znamke – tega sem zdaj končno našla, Slovenko, s katero skupaj delava na projektu tujina. Žal mi je, da odhajam, a v tujini vidim potencial, tukaj pač žal ne. Pri nas je veliko hvale, kar je lepo, a žal živimo v kapitalizmu in je treba plačati položnice.

Ali je v Sloveniji sploh kritično ogledalo? Vsi smo po malem, nihče pa ni močna modna ikona. Moda je subjektivno mnenje. Nekomu je nekaj lahko všeč, drugemu pač ne. Že na fakulteti sem se navadila, da so profesorji kritizirali naše kolekcije, a prej ko dojameš, da je nekaj nekomu všeč, drugemu pač ne, lažje ti je. Če ti ni všeč, pač ne boš kupil.

Ste ena redkih slovenskih oblikovalk, ki jo ljudje zelo radi nosijo. Trudim se ustvariti tisto, kar si nekdo želi, da bi obstajalo. Izhajam iz tistega, kar bi jaz kot ženska rada nosila, kaj iščem in česar ne najdem.

Kako znamo Slovenci eksperimentirati in biti edinstveni, tudi v modi? Preveč smo obremenjeni, kaj bo kdo rekel. Čeprav nisem ravno ljubiteljica kričečih barv, sem danes oblekla svetleče rožnato krilo. Mislim, da je na nas, oblikovalcih, da spodbujamo ljudi, da se ne zavijajo v džins, črna ali dolgočasna oblačila vsak dan. Moda je močno orodje neverbalne komunikacije.

Po neki raziskavi kar 77 odstotkov žensk z modo izraža svojo osebnost. Pa ne samo osebnosti, tudi počutje ali situacijo. Dam primer: če imate šefico, ki ne prenese, da so njene delavke oblečene seksi, potem uporabite to v svoj prid. Oblecite se lepo, a se prilagodite. Ne izzivajte, če veste, da to ne obrodi sadov. Čar je, da se začutimo in prilagodimo situaciji.

Kdaj ustvarjate? Večino ponoči. Zvečer se šele umirim, takrat ni telefona, ni e-pošte. Okoli desetih zvečer pride na vrsto ustvarjanje. Prvo kolekcijo sem ustvarjala do osmih zjutraj. Zdaj, ko sem malce starejša in ker rada spim, poskušam pravočasno v posteljo, v kateri sem tako zelo srečna. To je čas zame.

Priznavate, da ste ambiciozna oseba, da veste, kaj hočete. Od kod ta ambicioznost? Ne vem, vedno sem si želela samo ustvarjati. Postavim si kratkoročne cilje in brcam, nočem se ustaviti, razen ko imam dopust. Veliko mi pomenita družina, partner. Če tam ni težav, potem je tudi pri meni vse dobro. V naši družini smo zelo povezani in mislim, da v tujino nisem odšla že prej, ker se nismo mogli ločiti.

Če omenimo Natašo Čagalj, ki je prišla v Slovenijo, da bi delala tukaj, a spet odšla nazaj v tujino, kjer je zelo uspešna. Razlika je, ali delaš zase ali za drugo blagovno znamko. Nikoli se nisem videla kot kreativni direktor druge blagovne znamke, ker sem toliko trmasta, da ne vem, ali bi se znala prilagoditi drugemu stilu. To ni moja pot, kar ne pomeni, da ni pravilna.

A z dvema drugima oblikovalcema ste odprli trgovino Koda 386. To je bil enoletni pop-up, da smo preizkusili, kako je imeti lastno trgovino. Matevž Faganel, Sanja Grcić in jaz, ki smo si različni, smo odprli svojo trgovino. S trgovino je še več dela, a premalo "zapravljanja". Sama sem istočasno obdržala tudi svoj "showroom" in po enem letu sem ugotovila, da je pri nas ta sistem zagotovo najprimernejši.

Poskusili ste tudi na srbskem trgu. Srbi pa so spet nekaj posebnega. Za eno leto sem prodajala v Supermarketu Concept Store, nato pa še v Mikser House. Prodala sem kar nekaj usnjenih jaken, a izkazalo se je, da oni bolj žurajo, kot pa prodajajo. Trgovine s konceptom so tam namreč narejene tako, da je čez dan trgovina, zvečer pa prostor za zabavo. Se pravi, ko je bilo največ ljudi, so trgovino zaprli.

Ampak če spremljamo srbske zvezdnice, vseeno zelo sledijo hollywoodskemu slogu oblačenja. Moramo vedeti, da Srbkinje in Hrvatice jemljejo posojila, da so lepo oblečene. Hrvaški oblikovalci pa imajo veliko več domače podpore.

Na slovenskem trgu imate zveste stranke? Nina Pušlar in Alya sta moji zvesti stranki, jeseni pa sledi presenečenje.

Zanimivo je, da se nas večina Nine Pušlar spominja po nastopu na Emi leta 2010, po vajini stilski prenovi. Zakaj ste prekinili sodelovanje s Saško Lendero, Manco Špik? To so bili začetki moje kariere. Z Nino Pušlar sva skupaj vztrajali in zato sva lahko lepo razvili njen osebni stil. Vsaka stvar potrebuje čas, da zacveti in se razvije. Tako je tudi z Nino. In zdaj preprosto brsti. Obe, ki ste ju omenili, pa sta preveč eksperimentirali, spreminjali slog in potem se preprosto nismo več našli. Tam, kjer je obojestranska ljubezen, gre. Z Alyo sva se dolgo lovili, ampak morala se je izčistiti, se izražati z barvami, se malce umiriti in sodelovanje se je lahko začelo.

Ali obstaja v Sloveniji tekstilno ali obutveno podjetje, za katerega bi oblikovali? Odvisno, za katerega bi šlo. Ne bojim se izzivov, a zagotovo ne bi oblikovala moških pohodnih čevljev.