Dunajski filharmoniki: visoka raven koncentracije in izjemna prilagodljivost

V besedi Musikverein se skriva dvojno pojmovanje – gre za koncertno dvorano na Karlsplatzu in za Društvo ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde), ki mu stavba z dvorano pripada. Enega brez drugega ni, ne dvorane brez društva, ne društva brez dvorane.

Koliko resničnega je v tej navezi oziroma povezavi, nam je v prijetnem pogovoru, polnem humornih dovtipov, zaupal podpredsednik Dunajskih filharmonikov Alexander Steinberger.

Če ne igraš pri opernem orkestru, ne moreš igrati pri filharmonikih

Začela sva na začetku, torej z ustanovitvijo in zgodovino orkestra: "Ludwig van Beethoven je glavni razlog za ustanovitev filharmonikov. Vse do leta 1842, ko je orkester ustanovil Otto Nicolai, izjemen skladatelj, pa tudi eden prvih dirigentov, ni bilo na Dunaju kakovostnih izvedb Beethovnovih simfonij. Igranje njegovih simfonij je namreč izjemno zahtevno delo, zato je Nicolai iz takratne smetane profesionalnih glasbenikov izbral tiste, ki bi Beethovnova dela karseda približali občinstvu in kritikom. To mu je seveda tudi uspelo.

Zgodovina orkestra je sicer ukoreninjena v državni operi, saj lahko le glasbeniki iz opernega orkestra postanejo glasbeniki v filharmoničnem orkestru. Po triletnem poskusnem obdobju v operi lahko zaprosijo za mesto pri filharmonikih. Gre za dolgoletno tradicijo, ki se je obdržala vse do današnjih dni. Številni naši glasbeniki tako igrajo v dveh različnih orkestrih, torej v Državni operi, kjer so za igranje vezani pogodbeno, in pri Filharmonikih, ki so zasebna organizacija in kjer igranje velja za privilegij."

Gospod Steinberger je v nadaljevanju pogovora natresel še nekaj zanimivih podatkov: "Skoraj polovica glasbenikov, ki je nastopila na prvem koncertu Dunajskih filharmonikov marca 1842, je že prej nastopala z Beethovnom. Leta pozneje je sledilo plodno sodelovanje z Johannesom Brahmsom, Richardom Straussom, pa nato z Gustavom Mahlerjem ... imen je še veliko. Ko sem sam nastopil delo pri Filharmonikih, je bilo med glasbeniki nekaj članov, ki so dejansko še nastopali pod dirigentsko paličico samega Richarda Straussa."

Pri nas domuje svetovna glasbena elita

Ena od zanimivosti je tudi ta, da orkester vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja nima hišnega, glavnega dirigenta, temveč se ti stalno menjajo."Gre za sistem, za katerega menimo, da je uspešen. Gostimo svetovno znane dirigente, ki s filharmoniki ustvarjajo znotraj obdobja, ki ni daljše od šestih tednov. Zagotovo se med dirigentom in glasbeniki razvije neka posebna vez in marsikomu je po koncu sodelovanja žal, da se je sodelovanje tako hitro končalo, a so glasbeniki z novimi dirigenti izpostavljeni vedno novim izzivom," pove gospod Steinberger in na moje vprašanje, ali je tovrstno delovanje za glasbenike težko, odgovori: "Bilo bi, če ne bi imeli glasbenikov svetovne glasbene elite. Veseli me tudi, da nimamo le enega najboljšega dirigenta, temveč prav vse, ki so pri nas gostje. Seveda se, kot povsod drugje, včasih pojavijo kakšne manjše težave, ki niso umetniške narave, temveč bolj ekonomske. Na primer, ko gre za gostujočega dirigenta, ki je hišni dirigent pri kakšnem drugem orkestru in ga pogodba zavezuje, da ne more z nami na gostovanje na Japonsko ali ne sme posneti kakšne simfonije, ker mora to storiti s svojim orkestrom. A vse težave so rešljive."

Dunajski inštrumenti se razlikujejo od ostalih

Na vprašanje, kaj ta orkester ločuje od drugih, suvereno odgovori: "Izjemna raven koncentracije, predvsem pa prilagodljivost, ki ji ni para. Sposobnost prilaganja naših glasbenikov različnim tehnikam različnih dirigentov je naravna, neproblematična. Zdi se mi tudi, da simfoničnemu orkestru, ki ne igra oper, nekaj manjka. Kako lahko namreč igrate Fidelia, ne da bi igrali Beethovnove simfonije? Kako lahko igrate Mozartove simfonije, ne da bi poznali njegovih oper? V tej vzajemnosti in dopolnjevanju vidim našo prednost. Gre za bolj kompletno razumevanje glasbe, če igrate v obeh 'svetovih', simfoničnem in opernem.

Tudi inštrumentalno se ločimo od drugih orkestrov. Tu moram izpostaviti dunajske oboe, ki se razlikujejo od drugih, so namreč popolnoma brez vibrata. Francoski oboist ne more igrati dunajskega inštrumenta in tudi obratno, dunajski oboist ne more igrati francoskega inštrumenta. Tudi dunajski rog se razlikuje od drugih inštrumentov. Je tehnično kompleksnejši. Na primer če trije dunajski rogovi igrajo isti del glasbenega dela in če so zaigrani pravilno, se sliši, kot bi igral samo en inštrument in ne trije. Pri drugih rogovih pa se sliši, kot da isti del igrajo trije inštrumenti."

Vsi kosi sestavljanke padejo na svoje mesto

Dunajskih filharmonikov seveda ni brez tradicionalnega koncerta ob novem letu. "Poleg poletnega koncerta pred dvorcem Schönbrunn (gre za ekskluzivni dogodek na prostem, je brezplačen in vsako leto ga obišče več kot sto tisoč ljudi iz celega sveta) je to zagotovo najpomembnejši dogodek v letu. Zakaj je tako priljubljen? Zato ker se pri tem koncertu prav vsi kosi sestavljanke lepo zložijo v celoto. Gre za pravšnji čas, ko je večina družin skupaj, gre za glasbo družine Strauss, ki prav v novoletnem času odzvanja še posebej lepo. Čeprav gre za par stoletij staro glasbo, ta vsakokrat zveni novo, tako kot je novo leto začetek nečesa novega. Tudi med samimi glasbeniki velja, da je igranje na tem koncertu nekaj posebnega. Dvorana sprejme okoli 1600 gledalcev in karte gredo vsako leto kot za med. Koncert je vedno razprodan. Zagotovo pa želimo z obema dogodkoma, poletnim in novoletnim koncertom, klasično glasbo približati mladim ljudem. Predvsem poletni koncert obišče ogromno mladine."

Spremembe morajo biti smiselne

Tradicijo Dunajskih filharmonikov zaznamujejo tudi spremembe. A kot je gospod Steinberger povedal, "gre za to, da pri nas premislimo o samih spremembah, kaj nam bodo prinesle, in če smo o njih zagotovo prepričani, jih izpeljemo. Sprememb ne vpeljujemo samo zato, ker morajo biti. Morajo nekaj pokazati, morajo biti smiselne, kakovostne."

Kako pa poteka izbira članov orkestra? "Vseh glasbenikov v orkestru je 148. Avdicije za nove glasbenike prirejamo vsako leto. Na avdicije se lahko prijavijo kandidati iz celega sveta. Končni izbor se zgodi po štirih ali petih krogih. V prvem kandidati igrajo za zaveso, žirija jih ne vidi, le posluša (tak sistem imajo skorajda vsi orkestri na svetu). Šele v zadnjem krogu kandidati zaigrajo pred zaveso, saj želi žirija ne le slišati, temveč tudi slediti gibom glasbenikov, opazovati, kako se spoprimejo z glasbilom. Večina naših glasbenikov se orkestru pridruži v mladih letih in ostane z njim vse do svoje upokojitve. Zato je tako pomembno, da vidimo, kako glasbenik in glasbilo skupaj soustvarjata. Ne zanima nas samo trenutek v sedanjosti, temveč tudi prihodnost."

Na vprašanje o omembi vsaj nekaj svetovno znanih imen, ki so sodelovale s filharmoniki, je diplomatsko odgovoril, da ne želi nikogar posebej izpostaviti, da pa skorajda ni dirigenta, ki ne bi sodeloval z njihovim orkestrom.

Delo vsakega profesionalnega glasbenega telesa spremljajo tudi številne nezgode in prigode. "Enkrat, pri uprizoritvi Tosce, opere Giacoma Puccinija, je bil gostujoči dirigent izjemno hiter. Prizor z vojščaki je tako prišel na vrsto skoraj dvajset minut prezgodaj in nastopajoči v vlogah vojščakov seveda niso bili pripravljeni v zaodrju, temveč so še mirno srkali kavo v kantini. Lahko si zamislite, kakšna zmešnjava je to bila," z nasmehom na obrazu pove gospod Steinberger, sicer tudi violinist v orkestru, in doda: "Takih prigod je nešteto, še posebej v Operi."

Ob koncu najinega kramljanja sem ga povprašal še o nastopu Dunajskih filharmonikov prihodnje leto v Sloveniji: "Naš orkester je s Slovenijo povezan prek dirigenta Carlosa Kleiberja, ki je bil poročen s slovensko plesalko Stanislavo Brezovar. Kleiber je velikokrat ustvarjal z Dunajskimi filharmoniki. Prihodnje leto bomo nastopili junija ob odprtju Festivala Ljubljana, in sicer v Cankarjevem domu pod vodstvom svetovno znanega dirigenta Sira Simona Rattla. V Sloveniji smo gostovali že prej, leta 2010, takrat je orkester usmerjal Riccardo Muti. Ob tej priložnosti bi povabil vse slovenske glasbene navdušence, da se nam pridružijo na popotovanju po neskončni zakladnici glasbe."