Petek, 22. 3. 2013, 12.03
2 leti, 11 mesecev
Četrto desetletje, nove razstave Mestne galerije Ljubljana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
V devetdeseta leta so v Mestni galeriji Ljubljana vstopili z razstavo 9. jugoslovanski bienale male plastike in nadaljevali s šesto edicijo bienala jugoslovanskega akvarela. Samostojno so se v letu 1990 predstavili Franc Vozel, Leon Koporc, Franc Novinc, Hans Staudacher, Bard Iucundus, Gianni Pasooti, Alenka Gerlovič, Anton Schweighofer, Črtomir Frelih in Branko Ružić. Ljubljanski javnosti pa so predstavili skupinske razstave z naslovi Pota italijanske abstrakcije, Park kot kulturni prostor in 150 let fotografije na Slovenskem in dela Iz likovne zbirke Gorenje.
Leto osamosvojitve so začeli z Moskovskimi portreti in razstavo tandema Veš slikar svoj dolg?. Samostojno so se med petnajstimi razstavnimi dogodki v tem letu predstavili Stojan Batič, Bruno Gironcoli, Bara Remec, Albert Merz, Marko Butina, Dimitrije Bašičević in Štefan Planinc. Poleg razstave slušateljev ALUO-ja so na skupinskih razstavah razstavili slike sodobnih korejskih umetnikov, dela umetnikov severne Švabske, izbrane primere avtorske grafike na Slovenskem in slovenske likovne ustvarjalce po svetu.
V leto 1992 so v galeriji vstopili s skupinsko razstavo naslovljeno Grafike in risbe weimarske republike. Nadaljevali so z razstavo Zimski salon in s predstavitvijo Franza Bergerja in Roberta Primiga. Galerija je v tem letu gostila razstavo Grafične komunikacije, 13. BIO. Samostojno so razstavljali Danijel Demšar, Erik Lovko, Kemal Širbegović, Janez Pirnat in Renata Atinović, Marijana Muljevič, Tomaž Gorjup, Denis Bowen, Janez Bolja, Klavdij Sluban.
Leta 1993 so v galeriji postavili kar šestnajst razstav. Začenši s tematsko razstavo Vena Pilona – pariški fotograf. Na razstavi Koncept in struktura so se predstavili španski slikarji in kiparji, samostojno pa Ivo Gattin, Hans Bischoffshausen, Božidar Dolenc, Masayuki Nagase, Janez Zorko, Jana Mihelj in Majk Malaček, Joco Žnidaršič in Marij Vrenko. V istem letu je razstavljala skupina Neokonstruktivisti, galerija pa je razstavila še konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Slušatelje ALUO-ja so v tem letu zamenjali študenti likovne pedagogike z ljubljanske in mariborske univerze.
Petnajst razstavnih dogodkov se je v Mestni galeriji Ljubljana zvrstilo leta 1994. Samostojno so razstavljali Mladen Jernejec, Tomaž kržišnik, Gerold Hirn, Johannes Deutsch, Klavdij Tutta, France Peršin, Herman Gvardjančič, Arve Hovig, Dušan Kirbiš in Antonio Gibes. V kronologiji skupinskih razstav v tem letu pa sledimo naslovom: Sodobna mala plastika iz Španije, Subjektivna fotografija v Nemčiji 1948–1963 in Divina distrofia.
Leto za tem je bilo javnosti na ogled postavljenih trinajst razstav. Leto 1995 sta v galeriji začela Arpad Szabados in Andras Markos. Samostojno so razstavljali Ivo Prančič, Tomas Hoke in Armin Guernino, Tošo Dabas, Gotthard Graubner, Kiki Kogelnik, Stojan Batič, Alan Hranitelj in Erika Marija Bajuk. Samostojne razstave so spremljale skupinske z naslovi Zimski salon, Voda in kip in šest francoskih slikarjev.
Leto 1996 je s samostojno razstavo v galeriji začela Seka Tavčar in ga nadaljevala Heini Linkshander. Projekt Učilnica, Zimski salon: 13 + 13 in Sodobna španska grafika, Umetnost mode so s seznama skupinskih razstav. Samostojno so razstavljali še Joe Trbuljak, Marijan Tršar, arhitekt Jani Vozelj, Dimitrix Orlac, Milena Usenik, Bogoslav Kalaš.
V naslednjem letu je galerija pripravila petnajst razstavnih dogodkov. Leto 1997 so začeli z razstavo Medij v mediju. S samostojno razstavo ga je nadaljeval Marjan Gumilar. Samostojno so v tem letu razstavljali še Dušan Zidar, Bill Woodrow, Avgust Berthold, Izidor Urbančič, Boris Kobe, Jana Vizjak, Johann Julian Taupe in Mirko Bratuša. Med drugim so razstavili tudi slovensko kiparstvo osemdesetih let in pripravili razstavi z zanimivima naslovoma Zmuzljivost podobe in Jezik, kartografija in moč.
V program leta 1998 z enajstimi umetniškimi dogodki se je s samostojno razstavo prvi vpisal Dušan Tršar in za njim Louis le Brpcquy. Zimskemu salonu se je pridružil še Majski salon. Samostojno so razstavljali David Smyth, Marko Modic in Bruno Chersicla. V galeriji so gostovali mladi španski fotografi in belgijski umetniki.
Razkrivajoča navzočnost telesa je bila prva razstava zadnjega leta preteklega tisočletja. Samostojno so predstavili Milana Berbuča, Jožeta Šubica, Guntherha Ueckerja, Andrasa Markosa, Božidarja Jakca, Vinka Tuška, Štefana Galiča in Henryka Tomaszewskega. Ponovili sta se skupinski razstavi Zimski in Majski salon. Predstavili so Dunaj, njegovo arhitekturo, varstvo in prenovo mesta, izbrana dela madžarskih umetnikov in Moderne klasike.
