V Mestni galeriji Ljubljana razstava Rene Rusjan

Gre za doslej najobsežnejši in najkompleksnejši prikaz njenega ustvarjanja in delovanja. Kot je Rusjanova povedala za STA, je poudarek predvsem na najstarejših in najnovejših delih.

Za takšen pristop se je odločila, ker se ukvarja z zelo različnimi mediji. Nekaj vmesnih točk, ki so bile prelomne, je predstavljenih samo simbolno, kot denimo tedaj, ko se je odločila, da ne bo več delala kipov.

Razstavo je skušala zastaviti tako, da se jo lahko bere na različnih ravneh: za nekoga je lahko študijska, spet drug si lahko ogleda le tisti del njenega ustvarjanja, ki ga zanima, denimo kipe, ki jih najde v eni vertikali, ali video, ki je v drugi. Na razstavi je predstavljena tudi Velika čitalnica. To umetnica razume kot prostor, ki se bo še dopolnjeval in v katerem se bo v času trajanja razstave z obiskovalci družila ob delavnicah in vodstvih.

Kip je najstarejši Najstarejše delo na razstavi je kip, ki je, tako Rusjanova, danes verjetno star 25 let, najnovejše pa projekt Tako daleč, tako blizu, ki ga razvija zadnjih nekaj let. Iz njega je izbrala tri poglavja: Razgovori na daljavo, Vlaki in Umetni prostori. S projektom se sicer ukvarja že nekaj let, vendar gre za delo v nastajanju, nekaj, kar občasno ponovno aktivira in potem kombinira z drugimi zgodbami.

Po besedah kustosa razstave Sarivala Sosiča 25-letno umetniško delovanje Rusjanove razkrije likovni ustvarjalni sistem z za slovenski prostor neobičajno kontinuiteto. Kiparka se je najprej usmerila v preučevanje formalnih motivnih in vsebinskih elementov znotraj konkretne materije.

Obdelavi skulpture kot materije, ki se razvija v prostoru, a svojo izrazno moč gradi znotraj aktivnega razmerja z materialnostjo, je posvetila 80. leta in začetek 90. let minulega stoletja.

Največjo spremembo pa je v njenem umetniškem delovanju vzpodbudila vojna na ozemlju bivše Jugoslavije. Sredi 90. let minulega stoletja se je zgodil trenutek t. i. eksistencialne prevetritve osebnega in širšega družbenega preizpraševanja. Rusjanova je pričela svoje umetniško delovanje povezovati z vsakdanjim življenjem in skozi ustvarjalni proces postopno razvijati avtonomnost artefaktov, elementov in predmetov, vzetih tudi iz običajne, vsakdanje materialnosti.

Od kiparstva k iskanju možnosti komunikacije preko novih medijev Leta 1991/92 je imela, kot je povedala za STA, tudi zadnjo kiparsko razstavo v Galeriji Škuc. Po tistem je pospravila kiparko orodje in šla delat v begunski center. Tedaj je, kot je dejala, mislila, da se sploh ne bo več ukvarjala z umetnostjo. Po dveh letih pa je odkrila, da njen medij ni več kiparstvo. Preko drugih medijev se je začela ukvarjati s spominom, zgodbami in ljudmi.

V odmiku od kiparstva so jo zanimale predvsem različne možnosti neposredne in posredne komunikacije z ljudmi s pomočjo novih medijev, kot so video, internet, fotografija, zvok ter uporaba pisne ali govorjene besede.

Umetnica, kustosinja in scenografka Rene Rusjan je diplomirala leta 1987 na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Kot samostojna umetnica deluje na polju sodobnih umetnosti, njeno široko področje delovanja pa se poleg pedagoške dejavnosti na področjih kiparstva in sodobnih umetniških praks razteza od vizualne, intermedijske in uprizoritvene umetnosti, scenografije, oblikovanja do koncipiranja in kuriranja razstav ter kompleksnejših umetniških projektov v širokih avtorskih zasedbah.

Razstava v Mestni galeriji Ljubljana bo na ogled do 13. aprila.