Domače kokoši za dobro juho

Saj res, kokošja juha. Nekaj, na kar smo v silno obilnih letih pozabili. Le nekaj dni pozneje je po čistem naključju v našem hladilniku končala sveža domača kokoš s kmetije tam nekje v okolici Litije. Hočeš nočeš je bilo treba skuhati kokošjo juho.

Kuhana perutnina je ena izmed redkih stvari, ki jih ravno ne obožujem. Ravno zato, ker smo jo v tistih drugih, stabilizacijskih časih jedli tako mi kot naše mačke. Te so dobile kuhane vratove in noge, mi pa perutnice in bedra. Od iste kokoši, seveda. Pa to, da smo hrano delili z domačimi ljubljenčki, še niti ni bilo tako hudo: toda tista tolsta debela rumena zdrizasta koža na perutničkah in čez tri ure trda mast, debela za dva prsta, ki se je nabrala na juhi – to je bilo nekako preveč tudi za nerazvajene trebuščke socialističnih otrok. Poleg tega ima kuhana kokoš prav poseben vonj. Kot otrok sem bila prepričana, da tako smrdi kurja polt.

Kakorkoli: v nuji neoliberalizma je v lonec ponovno padla tudi domača kokoš. V ekonomlonec, da je kuhinjo manj časa plemenitila s svojim vonjem. In rezultat je bil navdušujoč: krepka, rumena, okusna juha, ki je bila popolnoma dovolj za kosilo. No, za posladek so bile palačinke. Ostanke juhe smo zamrznili v ledene kocke, da bodo obogatile rižote in omake. Naslednji dan pa smo se lotili mesa. Ker je bilo tako lepo razkuhano, se je hitro ločilo od kosti in kože, tako da je z nekaj dodatkov začimb – v našem primeru eksotičnih – izdatno obogatilo makarone.

Kokoš se je izkazala za popolno recesijsko hrano. Poceni, nasitna, zelo uporabna. Naslednjič bodo tiste iz piščančje trgovine končale tudi v naših loncih.

Kokošja juha cela kokoš večja čebula štirje korenčki dve stebli zelene pol korenine peteršilja nekaj zrn popra sol voda

Kokoš operemo in če je prevelika za v lonec, razrežemo, sicer jo pustimo celo. V jušni lonec – ali še bolje ekonomlonec – damo kokoš, razpolovljene korenčke, celo čebulo, zeleno, korenino peteršilja, poper in žlico soli, prelijemo z vodo in zapremo. Kuhamo približno eno uro. Juho precedimo v drug lonec. Korenčke narežemo, prav tako, če nam je všeč, tudi zeleno in jih damo v precejeno juho. Meso iz hrbta narežemo na drobne kose in ga prav tako damo v precejeno juho, v katero nato zakuhamo rezance ali ribano kašo. Obilna kokošja juha je dovolj nasitna, da je lahko samostojna jed za kosilo.