Znamenitosti, ki jih moramo videti, preden izginejo

Znanstveniki pravijo, da podnebne spremembe vplivajo na oceane, grebene, plaže in celo mesta. Druga večja nevarnost pa so številni turisti, ki prav tako ogrožajo neokrnjenost narave in znamenitosti. Predstavljamo vam nekaj svetovnih znamenitosti, ki se spreminjajo, nekaterim pa celo grozi izginotje. Mogoče je prav zdaj zadnji trenutek, da jih še vidite v živo, a vseeno bodite spoštljivi, da prav zaradi vas ne izginejo še prej.

Velikonočni otok Velikonočni otok je najbolj znan po skrivnostnih kipih, moaih, zaradi katerih je na Unescovem seznamu zavarovane svetovne dediščine. Več kot 50 tisoč turistov na leto obišče otok, ki obsega 163,6 kvadratnega kilometra. Obiskovalci se sprehajajo med kamnitimi kipi, nanje se tudi vzpenjajo, poleg tega je na otoku zaradi slabih vremenskih razmer močna erozija. Nedavni dogodki, kot je odprtje novega luksuznega ekonaselja lani, so zaskrbeli domačine, saj bo tako na otok prišlo še več turistov.

Mrtvo morje, Izrael, Jordanija Mrtvo morje je drugo najbolj slano jezero na svetu in naravno zdravilišče. Že Herod in Kleopatra naj bi bila navdušena nad njim, saj naj bi lajšalo različne zdravstvene tegobe, od luskavice do artritisa. V zadnjih štirih desetletjih se je morje skrčilo za 30 odstotkov. Krivci? Eden od glavnih razlogov za upadanje jezerske gladine je iz leta v leto manjši dotok, saj Izrael in Jordanija uporabljata reko Jordan za preskrbo s pitno vodo. Zaradi upadanja gladine so Mrtvo morje razglasili za ogroženo jezero. Če se bo upadanje nadaljevalo, strokovnjaki napovedujejo, da bo morje izginilo v 50 letih.

Antarktika Po mnenju Nase se zamrznjena celina Antarktika tali. Čeprav bo trajalo še precej časa, da bi se popolnoma stalila, so se prizadevanja za zmanjšanje okoljskega turizma že začela. Potniškim ladjam, ki prevažajo več kot 500 potnikov, tam ni več dovoljeno pluti.

Machu Picchu, Peru Machu Picchu so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2.350 metrov. The World Monuments Fund je dal leta 2008 Machu Picchu na svoj seznam 100 najbolj ogroženih mest na svetu zaradi degradacije okolja. To je posledica vpliva turizma in nenadzorovanega razvoja dogodkov v bližnjem mestu Aguas Calientes, ki slabo nadzoruje dostop obiskovalcev . V juliju 2011 je Regionalna direkcija za kulturo Cusco (DRK) uvedla nov režim za obiskovanje kompleksa Machu Picchu. Veljajo strožja pravila in ukrepi, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju vpliva turizma na tem območju. Vstop v kompleks je omejen na 2.500 obiskovalcev na dan, dostop na goro Huayna Picchu pa na 400 obiskovalcev.

Veliki koralni greben, Avstralija Veliki koralni greben je znan kot eno od sedmih naravnih čudes sveta, na njem domuje kar 400 različnih vrst koral, 240 vrst ptic in 1.500 vrst rib. Najpomembnejša naravna znamenitost Avstralije je resno ogrožena zaradi obstoječe in napovedane industrializacije ob obali Queenslanda, zaradi naraščanja temperature oceanov, onesnaževanje voda in ribolova.

Benetke, Italija Slovito mesto, ki je zgrajeno na lesenih pilotih, se je v zadnjem stoletju stalno pogrezalo zaradi črpanja podtalnice in naravnega pogrezanja tal. Tudi vodna gladina narašča za približno dva milimetra na leto, kopno pa se posede za približno štiri milimetre na leto. V zadnjih 100 letih bi naj Benetke potonile za približno 25 centimetrov.

Maldivi Večina otokov znotraj Maldivov, ki ležijo v Indijskem oceanu, je nad morsko gladino dvignjenih za manj kot meter, najvišja točka v državi pa je na 2,4 metra visokem kuclju. Strokovnjaki pravijo, da se bo morska gladina v tem stoletju dvignila za 53 centimetrov, kar bi potopilo dobršen del od 200 naseljenih maldivijskih otokov, poleg tega najbolj črni scenariji napovedujejo, da bo vse otočje izginilo v 100 letih.

Tadž Mahal, Indija Tadž Mahal, veličasten mavzolej, arhitekturni biser, ki ga je mogulski vladar šah Džahan v 17. stoletju zgradil za svojo umrlo ženo v bližini mesta Agra v Indiji, lahko zaradi onesnaženja in vremenskih sprememb spremeni svojo podobo.

Triglavski ledenik Triglavski ledenik z ljudskim imenom Zeleni sneg, ki leži na severovzhodni strani pod vrhom Triglava, je imel pred stoletjem površino 46 hektarjev. Obseg ledenika se je hitro manjšal: leta 1946 je imel 15 hektarjev, leta 1995 tri hektarje, zdaj pa opazujemo le še njegove ostanke. Obstaja možnost ponovnega pojava, vendar bi bilo za to potrebnih več zaporednih let z obilo snega ter hladnim poletjem. Ampak teh smernic zadnjih nekaj let ne opažamo, kajne?