Slovenija in "Slovensko": v čem smo si podobni oziroma različni?

Letos me je dopustniška pot ponovno za nekaj dni zanesla na Slovaško – v državo, ki je v marsičem podobna Sloveniji, a napreduje veliko hitreje kot mi. Že res, da nas s plačami še niso dohiteli, toda pri marsičem bi jih lahko vendarle imeli za zgled.

Poštne zmede

Slovenija, Slovaška – za marsikoga celo v Evropi težko ločljivi. Gotovo ne pomaga, da je zaporedje treh barv na zastavah obeh držav enako in da Slovaki svoji domovini rečejo Slovensko (Slovaki Sloveniji rečejo Slovinsko).

Poštni delavci bodo potrdili, da marsikatera pošiljka iz tujine, namenjena v Slovenijo, najprej pristane na Slovaškem, o čemer se včasih lahko prepričamo tudi sami, ko na ovojnici zagledamo dodatni žig bratislavske pošte.

Že v nam bližnjih državah ima marsikdo težave z ločevanjem Slovenije in Slovaške. Podobnost zastav in imen, saj Slovaki svoji državi rečejo Slovensko, k temu sicer prispeva, a vendarle tega neznanja ne opravičuje. Foto: Thinkstock

Podobnosti in razlike slovenskega in slovaškega osamosvajanja

Podobnost Slovenije in Slovaške je tudi v tem, da sta se obe državi osamosvojili približno istočasno – Slovaška poldrugo leto za Slovenijo. Pri tem je nekaj zelo pomembnih razlik: odhod Slovenije kot gospodarsko najmočnejše članice v nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bil miren, Slovaška pa je nekdanjo češkoslovaško federacijo zapustila brez trenj, takrat pa je v primerjavi s Češko veljala kot gospodarsko šibkejša.

Danes je Slovenija edina država z območja nekdanje Jugoslavije, ki ima evro (samovoljni odločitvi Črne gore in Kosova za uporabo evra, ki ju Bruselj pri tem nekako tiho tolerira, tu ne moreta šteti). Prav tako ga ima Slovaška – Češka ima še vedno svoje krone in, če vprašate Čehe, je videti, da je večina s tem kar zadovoljna.

Evro je na Slovaškem vreden več kot v Sloveniji, a so tudi njihove plače v povprečju nižje

Na Slovaškem so ponosni, da imajo evro, in videti je, da so se že kar sprijaznili s podražitvami, ki so tako pri njih kot tudi povsod drugod prišle na vrata ob uvedbi enotne evropske valute. Cene v Bratislavi so višje kot drugod po državi – za kavo in prigrizek boste v Bratislavi odšteli približno toliko ali le malo manj kot v Ljubljani, za kar se gre zahvaliti mnogim turistom iz severnoevropskih in zahodnoevropskih držav, ki romajo v Bratislavo na krilih nizkocenovnih letalskih prevoznikov.

Paparazzi je eden od novejših članov skupine bratislavskih pouličnih kipov, ki so pred dvema desetletjema začeli polniti strani turističnih vodnikov o slovaški prestolnici. Foto: Thinkstock

Čeprav je skoraj vse ceneje kot pri nas, imajo gorivo dražje

Ko pa zapustite Bratislavo, cene občutno padejo. V domači gostilni se boste zelo lepo in izdatno najedli za približno deset evrov ali celo manj. Živila so v trgovinah približno za petino cenejša kot pri nas – pravzaprav je videti, da je na Slovaškem še vedno vse ceneje kot v Sloveniji.

Logično, glede na to, da statistično gledano slovaške plače še vedno niso dohitele slovenskih.

Izjema je gorivo, ki je dražje kot v Sloveniji in vseh državah, na katere Slovaška meji. Razlika med Slovenijo in Slovaško znaša približno tri odstotke, med Slovaško in njenimi sosednjimi državami pa tudi dobrih deset odstotkov, kar posebej razveseljuje obmejne črpalkarje v omenjenih državah.

Slovaška ima okrog 180 gradov in utrdb. Eden od gradov je tudi bratislavski (na sliki levo), ki se nahaja nad mestnim središčem in katedralo svetega Martina (desno) in reko Donavo. Foto: Thinkstock

Nižji DDV kot pri nas

Slovaki imajo nižjo splošno stopnjo DDV kot mi: 20 odstotkov v primerjavi z našimi 22. Pravzaprav je ta slovaška stopnja zgolj začasna in če bo njihov proračunski primanjkljaj nadaljeval trend zmanjševanja, bodo stopnjo DDV vrnili na 19 odstotkov, kolikor je znašala pred začetkom krize.

Bratislava se lepša tudi zunaj mestnega središča

Kdor je prvič videl Bratislavo v času nekdanje ČSFR (Češkoslovaška federativna republika), bo prijetno presenečen, kako so polepšali slovaško prestolnico, predvsem njeno najožje mestno središče. Že res, da je tudi stara Ljubljana v zadnjega četrt stoletja doživela stilsko nadgradnjo, a pri Bratislavi je obnova še toliko bolj očitno, ker je slovaško glavno mesto pač imelo bistveno nižji štartni položaj.

Kdor je prvič videl Bratislavo v času nekdanje ČSFR (Češkoslovaška federativna republika), bo prijetno presenečen, kako so olepšali slovaško prestolnico, predvsem njeno najožje mestno središče. Foto: Thinkstock

Celo Petržalka, bratislavski mestni predel, ki ga ne morete zgrešiti, če iz Avstrije v Bratislavo pridete po državni cesti in se tako izognete plačilu slovaške avtocestne vinjete zgolj za nekaj prevoženih kilometrov, ni več spomenik hladni, brezosebni in betonski socialistični stanovanjski arhitekturi ter njen šolski primer, za kar je dolgo časa veljala.

Veliko mladih se seli v prestolnico

Težko je danes v Petržalki najti stolpnico, katere pročelje še ne bi bilo prenovljeno in energetsko sanirano, iz česar bi se upali ugibati, da so temu na Slovaškem namenili višje državne subvencije kot v Sloveniji. Nekoč legendarno siva in zanemarjena Petržalka ima zdaj veliko zelenih odtenkov, urejanost okolice pa se nadaljuje do zadnjih podrobnosti.

Na nasprotni severni strani pa rastejo stolpnice novih satelitskih naselij, kot je Nove mesto. V mestnem območju Bratislave živi približno desetina vsega petmilijonskega slovaškega prebivalstva, a skupaj s hitro rastočimi satelitskimi naselji se ta številka vzpenja na približno 700 tisoč. Še vedno je namreč velika razlika med Bratislavo in preostalim delom Slovaške, zato mnogi mladi Slovaki iščejo svoje priložnosti prav v glavnem mestu.

Grad Bojnice v istoimenskem kraju je poleg Bratislave zagotovo ena od najbolj obiskanih slovaških turističnih destinacij. Foto: Thinkstock

Bratislava kot Silicijeva dolina

Gotovo ne gre zanemariti, da je v Bratislavi lepo število visokotehnoloških računalniških podjetij z izdelki (upravičeno) svetovnega slovesa: omenimo lahko Sygic, ki izdeluje programe in geolokacijske sisteme za navigacijo in nadzor vozil za 150 milijonov uporabnikov po vsem svetu, in podjetje za rešitve računalniške varnosti Eset.

Slovaška, dežela gradov in utrdb

Slovaška lahko veliko pokaže tudi zunaj svoje prestolnice. Podobno kot Slovenija je bila tudi današnja Slovaška na zahodni meji turških pohodov v 15. in 16. stoletju, zato je po vsej državi posejanih veliko gradov in utrdb – okrog 180 jih je. Če si boste poleg bratislavskega izbrali samo dva, naj bosta to grad Bojnice, eden od najlepših in zagotovo največjih gradov nekdanje plemiške družine madžarskega rodu Palffi, in utrdba Devin, ki se nahaja le nekaj kilometrov vzhodno od Bratislave, od koder je čudovit razgled na oba bregova reke, tudi na avstrijsko stran.

S sporazumevanjem ne bo težav

Ob Donavi je veliko starih mlinov, večinoma sicer nedelujočih, okrog katerih so zrasle številne izletniške točke, kjer si ob vročih poletnih dneh Slovaki poiščejo senco in osvežitev. Za redke tuje obiskovalce, ki teh točk ne najdejo tudi zato, ker je smerokazov na slovaških cestah odločno premalo, je to odlična priložnost za srečanje domačinov in klepet z njimi.

Mladi znajo kar dobro angleško, pri starejših pa gre lepo tudi s slovenščino, še nekoliko lažje pa s hrvaščino – ne le zato, ker so si jeziki nekoliko podobni, temveč tudi zato, ker Slovaki kar radi hodijo poleti na Jadran, predvsem v Istro.

Vsako leto proizvedejo en avto na pet prebivalcev

Eno od največjih zgodb slovaškega uspeha piše avtomobilska industrija – natančneje, kako je Slovaška z davčnimi ugodnostmi in drugimi subvencijami, kot je cenejša elektrika, pritegnila in še vedno privablja velike avtomobilske proizvajalce.

Danes na Slovaškem v avtomobilski industriji dela okrog 80 tisoč ljudi, še več pa posredno. Že od leta 2007 je Slovaška največji svetovni proizvajalec avtomobilov na prebivalca – zdaj letno proizvedejo že en avto na pet prebivalcev!

Avtomobilska industrija prispeva eno sedmino slovaškega gospodarstva, delež raste

Avtomobilska industrija prispeva skoraj eno sedmino celotnega slovaškega bruto domačega proizvoda, delež pa se bo leta 2018 gotovo še povečal, ko bo poleg skupine Volkswagen v Devinski Novi Vesi pri Bratislavi, skupine PSA (Peugeot in Citroën) v Trnavi, le slabo uro vožnje severovzhodno od Bratislave, in korejskega proizvajalca KIA v Žilini v osrednjem delu države svoj obrat na Slovaškem, natančneje v mestu Nitra, odprl tudi Jaguar Land Rover.

Avtomobili, sestavljeni na Slovaškem, se prodajajo v več kot sto državah sveta, tako je petmilijonska Slovaška tudi v absolutnih številkah med prvimi desetimi največjimi evropskimi in med dvajsetimi največjimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov.

"Slovensko" proizvaja tudi avtomobilsko opremo, zlasti pnevmatike. Tako ima recimo multinacionalka Continental svojo proizvodnjo na Slovaškem. Ta država ima tudi svojo nacionalno blagovno znamko pnevmatik – Matador.

Na bratislavski obvoznici tudi brez vinjete

Podobnost med Slovenijo in Slovaško je tudi v avtocestnem omrežju in načinu cestninjenja. V obeh državah avtocestno omrežje sega le v nekatere dele države, pri čemer je, roko na srce, slovaško avtocestno omrežje še bolj pomanjkljivo kot pri nas.

Tudi na Slovaškem ni cestninskih postaj, saj se cestnini z vinjetami – najcenejša je desetdnevna za deset evrov (pri nas je sedemdnevna 15 evrov), mesečna stane 14 (v Sloveniji 30 evrov), letna pa 50 evrov (slovenska 110 evrov).

Slovaško avtocestno omrežje: še vedno so redke relacije, kamor se na Slovaškem lahko pride izključno po avtocesti. Foto: www.eznamka.sk

Od letos na Slovaškem ne prodajajo več nalepk, temveč imajo virtualno vinjeto, ki je na prodaj tudi prek spleta. Pa še en pomemben podatek: na območju Bratislave za vožnjo po avtocestah vinjeta ni potrebna, saj s tem razbremenjujejo promet na mestnih ulicah. Vinjeta pa je potrebna, če po avtocesti prihajate iz Avstrije ali Madžarske, za tistih nekaj slovaških kilometrov od meje do Bratislave.