Odgovorni turizem: glede na porabo bi potrebovali planet in pol

Trajnostni, zeleni, odgovorni turizem – poimenovanj je več in kakšna so ta, niti ni tako pomembno. Bolj ključno je, o kakšni obliki potovanj govorimo, poudarja direktorica nevladne organizacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj.

"Turizem v vseh svojih pojavnostih zadeva tudi siceršnje vidike našega bivanja. Torej, kaj jemo, kako se premikamo, kaj kupujemo in kako ravnamo z naravnimi viri, vprašanje naše odgovornosti do okolja in človeka, tudi ko smo na poti," izpostavlja Gaja Brecelj. Okoljski in družbeni odtis turizma je namreč v našem času zaradi množičnosti pojava postal še toliko pomembnejši. In to tako na strani turističnih ponudnikov kot turistov.

Vodja projektov Renata Karba (levo) in direktorica organizacije za trajnostni razvoj Umanotere Gaja Brecelj (desno) poudarjata pomen odgovornega turizma. Zato je potreben premislek, kam in kako potujemo ter da kot turisti v kulturna in naravna okolja vstopamo s spoštovanjem.

Potovanja za proženje duha

Potovanja so postala veliko dostopnejša, poti v oddaljene kraje veliko hitrejše in ugodnejše, svetovni turistični trendi pa usmerjeni k čim bolj raznovrstnim, neznanim in razgibanim potem. Potovanje je vrednota, velikokrat je sprejeta tudi kot del uspeha posameznika, še posebej, če odrinemo nekam daleč, drugam.

Res je tudi, da prav te izkušnje lahko širijo duha in našo vednost ter onkraj samoumevnosti postavljajo poznan in naš utečen način življenja ter lastnih kulturnih kodov. Seveda pa je tudi za takšen vpogled, izkustvo, pomembno, kako potujemo in kako se kot turisti vedemo.

Potovalne izkušnje širijo duha in našo vednost ter onkraj samoumevnosti postavljajo poznan in naš utečen način življenja ter lastnih kulturnih kodov. Seveda pa je tudi za takšen vpogled, izkustvo, pomembno, kako potujemo in kako se kot turisti vedemo. S svojimi potovanji ne puščamo vsi enakih posledic.

Motivacije za poti so različne, s svojimi potovanji pa vsi ne puščamo enakih posledic. A ne glede na to se ob spremljanju množičnega turizma v sodobnosti pojavlja tudi vse več kritik načinov potovanj. Vse bolj poudarjena so opozorila in ozaveščanja o pomenu trajnostnega, odgovornega turizma. Torej o potovanjih, ki se zavezujejo k spoštovanju naravnega, kulturnega in družbenega okolja, etičnemu razvoju lokalnega gospodarstva in širjenju zavedanja turistov o lastnih vplivih na potovanjih.

Množičnost turizma je treba omejiti

"Turizem je eno od gonil gospodarstva in tako lahko prispeva velik delež k posameznemu BDP-ju. Zagotavlja tudi veliko delovnih mest, vendar pa je po drugi strani zaradi svojega obsega to do okolja zelo škodljiva dejavnost, predvsem zaradi z njim povezane mobilnosti, pogosto pa tudi zaradi velike porabe energije in vode, odpadkov ter škodljivega vpliva na naravno okolje," opozarja Gaja Brecelj.  Zato je treba ob načrtovanju poti premisliti, kako, kdaj in kolikokrat, pa tudi kam se odpravljamo.

Če gremo z letalom v oddaljeno turistično naselje, kjer smo od lokalnega okolja in prebivalstva izolirani in nismo v stiku z njim, potovanje z vidika odgovornega turizma, pa tudi izkustvenega, nima smisla.

Tako kot to velja tudi za vse druge izbire v našem vsakdanu. "Nosilna sposobnost planeta je omejena in jo že precej presegamo. Glede porabe naravnih virov bi potrebovali planet in pol. Zato je treba množičnost omejiti glede na to, kakšna je nosilna spodobnost tako planeta kot posameznega prostora, kjer se turizem odvija," je jasna direktorica Umanotere.

Vodja projektov v Umanoteri Renata Karba dodaja: "Najosnovnejši razmislek, ko se pripravljamo na dopust, je, kaj si od tega želimo. Je to sprostitev, počitek, odmik ali kaj drugega. Glede na to pa nato izberemo destinacijo, kamor se lahko odpravimo tudi z javnim prevozom in podobno."

Hitri svet, počasna potovanja

A del današnjih potovanj je pogosto polet z letalom, kar ima zaradi velikega ogljičnega odtisa negativne posledice. Zato se ob tem postavlja vprašanje, kako naj odgovorni turist doseže druge konce sveta, saj smo pri potovanju največkrat ne le finančno, temveč tudi časovno omejeni.

Dilema je preprosto razrešljiva, pravi Renata Karba. "Če gremo z letalom v oddaljeno turistično naselje, kjer smo od lokalnega okolja in skupnosti izolirani ter nimamo stika z njimi, potem takšna pot nima smisla. Če pa se na poti obogatimo s kakovostnimi odnosi, spoznavanjem kulture, potem recimo, da je takšna pot upravičena." Renata Karba: Najosnovnejši razmislek, ko se pripravljamo na dopust, je, kaj si od njega želimo. Glede na to pa nato izberemo destinacijo, kamor se lahko odpravimo tudi z javnim prevozom in podobno.

Vendar pa odgovorno ne pomeni, da na drug konec sveta letimo trikrat na leto za en teden. Kot na primer, da se ljudje za šest dni odpravijo v Tokio. Takšne odločitve so z vidika okolja nesprejemljive, meni Gaja Brecelj. "Če si privoščimo, da potujemo daleč, potem si za to vzemimo čim več časa. Ne nazadnje bo tako tudi veliko bolj kakovostna izkušnja. V tem svetu hitrosti – hitre prehrane, hitrih informacij in hitrih odnosov – je to, da si vzameš čas za sočloveka in skupnost, toliko bolj dragoceno."

Z uporabo letala do pogozdovanja

Ob poteh z letalom je mogoče narediti tudi ogljično izravnavo (angl. carbon offsetting). Obstajajo možnosti izračunov, koliko emisij toplogrednih plinov je pustila naša pot, glede na to pa so ponujeni nadaljnji koraki. In sicer, izračunana sorazmerna vsota, ki jo lahko nakažete organizacijam, ki skrbijo za pogozdovanje ali izvajajo druge projekte za zmanjševanje emisij. Primer organizacije, kjer lahko kupimo ogljično izravnavo, je Climate Care. To možnost ponujajo tudi nekateri letalski prevozniki, med njimi na primer EasyJet.

To je mogoče, vendar kot opozarja Gaja Brecelj, je to zadnja stvar, ki jo narediš, prej namreč opraviš zgoraj navedene premisleke in korake. "Ne gre za to, da letiš gor in dol, nato pa si kupuješ odpustke." Še za predstavo: polet Ljubljana–New York–Ljubljana na osebo pomeni približno 1,9 tone CO2. Pri tem pa ima vsak prebivalec planeta letno kvoto 1,7 tone CO2 za doseganje podnebnega ravnovesja.

Nekateri letalski prevozniki potnikom ponujajo možnosti ogljične izravnave. Ob poti z letalom mogoče narediti izračun, koliko emisij toplogrednih plinov je pustila naša pot. Sorazmerno vsoto je mogoče nakazati organizacijam, ki skrbijo za pogozdovanje ali izvajajo druge projekte, ki zmanjšujejo emisije.

Jej lokalno, spi lokalno …

Lokalno je ena od osnovnih manter trajnostnega turizma. Tako kot to vse bolj poudarjeno in pomembno postaja tudi sicer v našem vsakdanu. V tem je več smislov – okoljski, socialni, za turista tudi izkustveni, saj novega okolja ne spoznavamo skozi globalno ponudbo.

S svojim nakupom lahko podpiramo nepravičnost dela in okoljsko škodo pri produkciji predmetov. Na te vidike smo pri izbiri spominkov lahko velikokrat premalo pozorni. Spi lokalno, jej lokalno, kupuj lokalno in uporabljal javni prevoz je eno od desetih načel odgovornega turizma. Tako kot turisti lahko prispevamo k razvoju lokalnih skupnosti in hkrati preprečujemo iztek dobička v roke peščice posameznikov, lokalnih ali mednarodnih ali pa velikih turističnih korporacij. 

Z nakupi vedno izbiramo

V prehrani, z izbiranjem lokalnega, ekološkega, sezonskega, nepredelanega, smo do določene mere to že osvojili, pravi Renata Karba. Vendar na primer pri izbiri spominkov, kje in kako so ti izdelani, to velikokrat spregledamo. Tako lahko s svojim nakupom podpiramo socialno nepravičnost dela in okoljsko škodo zaradi produkcije stvari.

Pravično plačilo za delo, brez otroškega dela in enakost spolov

Pravično plačilo turističnih delavcev, odsotnost otroškega dela in enakost med spoloma je še en vidik odgovornega turizma. Socialna pravičnost te industrije, pri čemer se lahko zanesemo na certifikate in standarde, kot je npr. Green Destinations, pa nam zagotavlja, da gre za etičnost tudi na tej ravni.

Kot aktivni državljani se o teh vidikih turizma, izbiri lokacije in ponudbe lahko tudi pozanimamo in jo zahtevamo. Na tak način pa spodbujamo storitve, ki bodo zagotavljala tudi ta družbeni vidik našega dopustovanja.

Skupnostni turizem: razpršeni hotel s skupno recepcijo v Italiji, kjer namestitve gostov niso umeščene v izolirani hotelski kompleks, temveč razpršene v obstoječih objektih v kraju.

Rezervirajmo drugače

Alternativ v turizmu je vedno več, in to takšnih, ki stavijo na čim bolj odgovorna potovanja. Ena od spletnih strani, ki zagotavlja ponuja nabor zelenih namestitev, je na primer Book different.

Prijazno do lokalnega okolja in skupnosti

Oblika dopustovanja, ki lokalnega okolja ne pohodi v fizičnem in družbenem smislu, je tako lahko tudi skupnostni turizem, primer tega pa v naši bližini na primer italijanski razpršeni hotel Borgo Soandri v Furlaniji.

Gre za primer dobre prakse. Hotel v tem primeru ne predstavlja izolirane enote, posebne stavbe (morda celo v turističnem kompleksu), temveč so hotelske namestitve razpršene v obstoječih objektih, v katerih živijo tudi domačini.

Razpršeni hotel ima skupno recepcijo, trženje in standarde, delavci v njem pa so organizirani v zadrugo, koncept predstavlja Renata Karba: "Hotel na ta način kot zgrajena tvorba ne predstavlja agresivnega posega v družbeno in naravno okolje, temveč se vanj zlije. Ponudnikom zagotavlja zaslužek, vključuje lokalno ponudbo, turistom pa omogoča, da doživijo lokalno življenje in pridejo v stik z ljudmi iz tega kraja."

Gaja Brecelj pa je dodala: "Skupnostni turizem je lep pojem in to je nekaj, k čemur težimo, in sicer da je turizem v nekem okolju prijeten tako za člane skupnosti, ki tam stalno živijo, kot za tiste, ki tja pridejo začasno. Da gre za ravnovesje, prijeten odnos in ne agresivnost, prevlado enih interesov nad drugimi. Turizem na tak način opravi nalogo nosilca in spodbujevalca trajnostnega razvoja v lokalnem okolju. Pa tudi, da gostovanje ne pomeni, da si turisti v novem prostoru brez spoštovanja vzamemo vse, kot da nam to pripada, pa naj gre za naravo, živali in ljudi. To izkazuje na primer že neomejeno fotografiranje ljudi, celo otrok, ne da bi jih vprašali za privolitev. Kot tudi neupoštevanje kulturnih navad."

V Umanoteri poudarjajo, da je to, kakšen turizem si želimo spodbujati, tudi sistemsko vprašanje, del države torej. Množični turizem namreč s trajnostnim ni združljiv, prav tako tudi prvi ne prinese več dobrobiti lokalni skupnosti, niti ne kakovostnejših izkušenj za turiste.

Trajnostni turizem je tudi del države

V Umanoteri poudarjajo, da je to, kakšen turizem si želimo spodbujati, tudi sistemsko vprašanje, del države torej. Množični turizem namreč s trajnostnim ni združljiv, prav tako tudi prvi ne prinese več dobrobiti lokalni skupnosti, niti ne kakovostnejših izkušenj za turiste. Prav tako imajo tudi ponudniki možnosti, da o tem ozaveščajo svoje goste. Da namesto prevoza z avtomobilom na primer ponudijo vožnjo s kolesom.

Slovenija: potuj in bivaj zeleno

Slovenska turistična organizacije je leta 2009 oblikovala strateške usmeritve zelenega turizma. Pred dvema letoma so pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma, ki sloni na evropskih (ETIS) in globalnih (GSTC) kriterijih. Pod krovno znamko Slovenia Green so združena prizadevanja za trajnostni turizem, razvoj pri nas.

V tem letu je tako v nacionalno shemo trajnostnega turizma vključenih že deset destinacij z oznako Green Destination, te so Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla in Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje in Velenje.

Znak Slovenia Green Accommodation pa ima osem ponudnikov namestitev pri nas, to so Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmerija Urška, Orentia – Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana in Hostel Celica.