SiolNET. Trendi Potovanja
1,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ljubljanica je imela nekoč otoke #foto

1,14

termometer

Breg | Breg je bil nekoč glavno ljubljansko pristanišče. | Foto: Ana Kovač
Breg je bil nekoč glavno ljubljansko pristanišče. Foto: Ana Kovač

Ljubljanica je imela nekoč otoke in Breg je bil včasih pristanišče. Delo na Ljubljanici je bilo v preteklosti dobičkonosno, a je veljalo, da so zanj primerni silaki. Na ljubljanskem Bregu danes pristajajo le turistične ladjice, čeprav je vsake toliko res mogoče videti, da v rečnem prometu sodeluje tudi kakšen kanu ali celo sup in splav. V tem delu Ljubljane pa je danes predvsem živahno na kopnem.

Ljubljanica je bila pomembna že od koliščarjev naprej, njeno vrednost so prepoznali tudi Rimljani, ki so pri Podpeči celo spremenili njen tok.

Voda je imela v zgodovini dolgo časa pomembno prevozno in ekonomsko vlogo, pristanišče pa je bilo tako vitalni del naselbine v preteklosti, pomen tega mestnega kraja strne zgodovinar Boštjan Plut, ki ga je mogoče spoznati tudi v vlogi vodiča po temačni in krvavi preteklosti Ljubljane, imenovani Wicked tour.

Ljubljanica je bila nekdaj pomembna trgovska pot. | Foto: Ana Kovač Ljubljanica je bila nekdaj pomembna trgovska pot. Foto: Ana Kovač

Ceste so bile za vojsko, voda za trgovino

"Rimljani so ceste gradili za vojsko, ne za trgovino. V srednjem veku cest ni nihče financiral in tako si po današnjih merilih tega imena niti ne bi zaslužile, prej bi jim lahko rekli poti," preteklost kopenskih povezav še očrta zgodovinar. Ob zgodovinskem pomenu Ljubljanice doda, da velikokrat pozabimo, da so bile ribe iz ljubljanske reke nekdaj najcenejše meso, ki so si ga meščani lahko privoščili. Ribolov pa je bil pred stoletji v Ljubljani tako precej pomemben. Zgodovinar Boštjan Plut, tudi vodič po temačni in krvavi zgodovini Ljubljane, imenovani Wicked tour, ki poteka v okviru organizacije Alternative Ljubljana. | Foto: Ana Kovač Zgodovinar Boštjan Plut, tudi vodič po temačni in krvavi zgodovini Ljubljane, imenovani Wicked tour, ki poteka v okviru organizacije Alternative Ljubljana. Foto: Ana Kovač

Z ribištvom je bil povezan levi breg Ljubljanice in tako se je nekdaj ulica pod Križankami, ki jo danes poznamo pod imenom Križevniška, imenovala Ribiška ulica. Tam so namreč živeli ribiči, ki so lovili v mestni reki, svoje mreže pa sušili na strehi hiše današnjega lokala Pod skalco.

Ljubljanica je imela otoke

Breg ob Ljubljanici, ki je bil vse do leta 1857 poglavitno mestno pristanišče, je prvič v arhivih omenjen v začetku 14. stoletja. Nahajal se je med današnjim Čevljarskim in Šentjakobskim mostom, v bližini današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

O njegovi preteklosti je mogoče na desnem boku hiše na Jurčičevem trgu 3 prebrati naslednje: "Ljubljanica je nekoč imela otoke! Breg ob Ljubljanici, omenjen že v začetku 14. stoletja, je bil glavno pristanišče za vse blago, ki so ga prevažali po Ljubljanici. Že v rimski dobi je tam stal most čez Ljubljanico, po katerem je šla cesta iz Emone na Dolenjsko, pozneje so trnovski čolnarji tam vozili ljudi čez reko.

Današnji Breg. | Foto: Ana Kovač Današnji Breg. Foto: Ana Kovač

Eden od otokov je bil nekoč tudi med Bregom in Žabjakom. Na njem je stala cerkvica sv. Volbenka, ob majhnem otoku pa se je vila tudi pregrada, ki so ji rekli "grablje" in je lovila les ter druge naplavine in bila tako čistilna naprava reke tistega časa. Ta kos kopnega na Ljubljanici je služil tudi kot mitnica, na kateri je čuvaj pobiral davek od blaga, ki so ga pripeljali po reki.

Vse to je o zgodovini tega dela nabrežje Ljubljanice in Ljubljane mogoče prebrati na nizkem oknu omenjene hiše, kjer ima svoje prostore čevljarstvo Vodeb. Gre pa za navedbe iz zapisa Silvestra Koprive z naslovom Ljubljana skozi čas.

Trendi Z gladine Ljubljanice je mesto drugačno (foto)

Delo za silake

Zaradi prelaganja težkega tovora je bilo delo v ljubljanskem pristanišču težaško in je zahtevalo veliko fizično moč. Je bil pa to dobičkonosen posel, saj je bila reka dolgo časa osrednja trgovska žila. Tudi zato, ker je bilo to bistveno cenejše kot transport po cesti. Vsako mesto pa že za lastno oskrbo potrebuje precej stvari.

"Človek v povprečju potrebuje kilogram hrane na dan, in če je v Ljubljani živelo pet tisoč ljudi, je to pomenilo pet ton hrane na dan, ker je tu niso pridelali," Plut ponazori količine tovora, ki so se nekdaj zgrinjale po Ljubljanici.

Pristanišče na Bregu leta 1756.
 | Foto: Wikipedia Pristanišče na Bregu leta 1756. Foto: Wikipedia

Južna železnica je vse spremenila

"Južna železnica je vse spremenila, na glavo je postavila vsa stara pravila," še pravi sogovornik. Kar pa je veljalo tudi za Ljubljanico in njen promet, ki je na reki cvetel, dokler niso z železnico leta 1857 povezali Ljubljane in Trsta. Vožnja s čolnom vlaku ni bila kos.

Pot po Ljubljanici so obdržali za lokalni prevoz kamna iz Podpeči, opeke z Vrhnike, gradbenega lesa in podobno. Promet je po njej še enkrat zaživel po potresu leta 1895, ko so večino gradbenega materiala za obnovo mesta pripeljali prav po reki.

Breg med obema svetovnima vojnama, arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Breg med obema svetovnima vojnama | Foto: neznan, arhiv MNZS Foto: neznan, arhiv MNZS
Breg med obema svetovnima vojnama | Foto: neznan, arhiv MNZS Foto: neznan, arhiv MNZS
Breg med obema svetovnima vojnama | Foto: neznan, arhiv MNZS Foto: neznan, arhiv MNZS

Orkester na vodi

Ljubljanica pa ni bila samo trgovska pot, na njej so potekali tudi proslave in praznovanja. V času kongresa Svete alianse, ki se je v Ljubljani odvijal na začetku 19. stoletja in ko je mesto gostilo cesarje, kralje, ministre in druge predstavnike različnih držav, so po mestni reki plule posebne ladje. Na njih so za zabavo uglednih gostov igrali orkestri, razlaga Plut.

Breg je tudi prizorišče zgodovinsko zanimivih stavb, med katerimi je na primer tudi Zoisova palača. | Foto: Ana Kovač Breg je tudi prizorišče zgodovinsko zanimivih stavb, med katerimi je na primer tudi Zoisova palača. Foto: Ana Kovač

Prizorišče zgodovinskih stavb

Breg je tudi prizorišče zgodovinsko zanimivih stavb, denimo zgodnjebaročna Codellijeva hiša, Zoisova palača, kjer je zdaj Tiporenesansa, Studio za visoki tisk. Nekdaj pa je v tem delu mesta imela svoje prostore Blaznikova tiskarna. Leta 1829 jo je ustanovil ustanovil tiskar in založnik Jožef Blaznik, v njej pa so tiskali Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice pa tudi Krst pri Savici ter Poezije pesnika Franceta Prešerna. Danes ima v njej, na Bregu 14, svoje prostore predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, imenovano Hiša Evropske unije.

V našem času Breg ob nedeljah naseli bolšji sejem in decembra božični sejem.

Zoisova palača v Ljubljani je nastala v drugi polovici 18. stoletja z združitvijo in delno prezidavo starejših hiš na Bregu med današnjima Križevniško ulico in Zoisovo cesto. | Foto: Ana Kovač Zoisova palača v Ljubljani je nastala v drugi polovici 18. stoletja z združitvijo in delno prezidavo starejših hiš na Bregu med današnjima Križevniško ulico in Zoisovo cesto. Foto: Ana Kovač

Codellijeva hiša. | Foto: Ana Kovač Codellijeva hiša. Foto: Ana Kovač
Na Bregu 14, v stavbi nekdanje Blaznikove tiskarne, ima danes svoje prostore Hiša Evropske unije. | Foto: Ana Kovač Na Bregu 14, v stavbi nekdanje Blaznikove tiskarne, ima danes svoje prostore Hiša Evropske unije. Foto: Ana Kovač

Preberite še:

Trendi Ljubljanska ulica z vznemirljivo preteklostjo in sedanjostjo (foto) turizem Ljubljana Trendi Središče Ljubljane - le za turiste ali tudi za domačine?

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin