Zapis, ob katerem se je Slovenija zamislila

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka ruske invazije na Ukrajino pred dvema tednoma iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi. Največ beguncev iz Ukrajine je sprejela sosednja Poljska. Tja je od začetka ruske invazije na Ukrajino prispelo 1,43 milijona ljudi, a številni ne bežijo samo v sosednje države, temveč se peljejo še precej dlje, do svojih sorodnikov in prijateljev, ki so razseljeni po Evropi. 

Zdravstveni tehnik z velikim srcem

31-letni Anže Jelenc, po poklicu zdravstveni tehnik, je eden izmed tistih, ki jim je mar za ljudi okoli sebe. Lani je bil pol leta del zdravstvenega osebja na covidnem oddelku v Ljubljani, nato se je vrnil na otroško kirurgijo na pediatrični kliniki. Razmere na oddelku, na katerem so ljudje umirali pred njegovimi očmi, so ga pretresle. Pogosto je bil ena zadnjih oseb ob bolniku. Držal jih je za roke, da jim je bilo lažje. 

Leto kasneje je v naši bližini nova kriza, zaradi katere umirajo otroci, možje, žene, prijatelji in sorodniki. Begunci bežijo iz Ukrajine, rešujejo si življenja. Nekateri izmed njih potujejo čez Slovenijo. 

Anže Jelenc je na Facebooku delil objavo, v kateri je razložil, kako se je na 8. marec vozil domov in se med potjo jezil, ker je porabil tisoč evrov za en zobni implantat. Ob tem je bil z mislimi pri študiju, pri tem, kako bo naredil to in še nekaj drugega ... A ko se je ustavil v Tepanjah na bencinski črpalki, so se njegove "pomembne" stvari razblinile ob poslušanju zgodbe ukrajinske begunke.

Povabilo na kavo in pogovor

"Njo pogledam še enkrat. Utrujena, žalostna, prizadeta, bleda, izgubljena. Pol minute, ko hodim proti avtu, se sprašujem v glavi, a ji naj kaj rečem, naj grem mimo. Seveda nisem mogel mimo, zato jo ogovorim v angleščini. Vprašam, če je iz Ukrajine, mi potrdi. Jo vprašam, če ima čas za kavo, mi potrdi. Med tem časom grem nazaj na Petrol, vzamem dve kavi, še neke sladkarije, ji plačam gorivo, kupim vinjeto, se dobiva zunaj na parkingu ..."

Marija je 38-letna begunka iz Ukrajine s tremi svojimi otroki in bratovim. Čeprav je mislila, da ne bo šla iz Harkova, si je premislila, ko se iz zaklonišča na podzemni železnici niso več vračali njeni znanci. Pet dni je potrebovala za pobeg iz Ukrajine. Zdaj gre v Italijo k dedkovi sestri, ki je ne pozna, a bo vsaj varna. 

Foto: Facebook Anžeta je njena zgodba pretresla. "Ko sem se po tej čustveni eksploziji peljal domov, nisem bil več lačen, žejen, utrujen, nisem se več obremenjeval z implantatom za jurja, niti kako bom shendlal faks. Vesel sem bil, da mi je zmanjkalo cigaret, da sem moral na pumpo, vesel sem bil tudi, da sem imel teh 120 evrov viška za njih ter da sem imel čas in čast jo spoznati. Kamenček za srečo z nekega hriba sreče v Ukrajini, ki mi ga je dala, pa je valda našel svoje mesto v avtu." 

"Zaradi takšnih, kot ste vi, verjamem v prihodnost"

Anžetova objava je bila deležna veliko pohval, odobravanja, hvaležnosti za takšne ljudi, kot je on, številni so premislili, kako lahko sami pomagajo.

Kot je dodal Anže, ne mara poslušati, da se ničesar ne da spremeniti. Svetuje nam, da pogledamo okoli sebe, pomagamo tam, kjer lahko, in če bomo s svojo energijo okužili vsaj nekaj ljudi, smo na dobri poti k velikim spremembam.

"Štajerska avtocesta, vsa počivališča ob njej so polna ukrajinskih žensk in otrok te dni. Če jih vidiš, jih lepo poglej, spregovori kakšno besedo, daj jim vedeti, da so ljudje, da nam je mar! Verjemite mi, to rabijo najbolj!"