Ponedeljek, 11. 1. 2021, 22.30
3 leta, 3 mesece
Štirje nasveti, kako v teh dneh premagovati tesnobo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,31
Občutke tesnobe lahko ublažite ali celo povsem odpravite z nekaj preprostimi triki.
V časih, v katerih smo – že 13. teden v popolnem zaprtju, izolirani od nam ljubih ljudi in negotovi glede prihodnosti –, mnogi občutijo tesnobo. Celo tisti, ki se v preteklosti z njo nikoli niso spopadali. A z nekaj preprostimi triki si lahko pomagate v trenutkih, ko vas vase posrkajo negativne misli in vas začne grabiti anksioznost.
Zadnje leto dni ni na preizkušnji le naše fizično, temveč tudi psihično zdravje. Na to že nekaj časa opozarjajo tudi strokovnjaki s področja psihologije. Pandemija novega koronavirusa je namreč prinesla veliko negotovosti, strahov in dvomov.
Tudi tisti, ki prej nikoli niso imeli nobenih duševnih težav, so se v preteklih mesecih prvič v življenju srečali z občutki potrtosti, brezupa, malodušja, tesnobe. Zato je portal Healthline pripravil nekaj nasvetov, kako si pomagati v trenutkih, ko se vsi ti negativni občutki zgrnejo nad nas.
Z dihalnimi vajami lahko zmanjšate občutek tesnobe.
1. Dihalne vaje ali tehnika štetja
Ko nas začne grabiti panika in nas v primež stiskajo tesnobne misli, pomaga, če se osredotočimo na stvari tukaj in zdaj. Da ne pustimo mislim, da še bolj odtavajo, da ne dovolimo strahu, da nas povsem zagrne, da ne delamo črnih scenarijev za naprej. Zato pomaga, če si možgane zamotimo s štetjem ali dihanjem.
Če za umirjanje uporabite tehniko štetja, to pomeni, da zaprete oči, se umirite in začnete šteti od sto proti nič, in sicer tako, da odštevate število sedem ali osem ali devet. Boste videli, na neki točki boste morali malo bolj pomisliti, kakšen je pravilen rezultat, zato ne bo časa za divjanje misli v druge smeri.
Drugi način štetja pa je na primer ta, da v svoji okolici poiščete nekaj, na kar se lahko osredotočite in začnete preštevati, na primer število barvic ali svinčnikov, ki jih imate v lončku na delavni mizi, ali število cvetov na prtu kuhinjske mize ali kaj podobnega.
Druga preverjena tehnika umirjanja tesnobnih misli in občutkov je dihanje. Dajte se v udoben položaj (če je možno, sedite ali se ulezite, če ni, stojte), če vam odgovarja, zaprite oči, nato pa se osredotočite na dolge in globoke vdihe ter izdihe. Na koncu vsakega vdiha in izdiha lahko za sekundo ali dve tudi malce zadržite sapo, če vam to daje dober občutek. In na dihanje se osredotočajte naslednjih pet do deset minut.
Imejte se radi in se ne dajajte v nič.
2. Pozitivno videnje samega sebe
Mnogi, ki imajo kakšne psihične težave, te zanikajo in si jih ne priznajo. Spet druga skrajnost pa je ta, da se zaradi njih oseba daje v nič in si govori, da je čudna, da ni normalna, da je drugačna ali celo manj vredna od drugih, ki tovrstnih težav nimajo.
Takšno dojemanje samega sebe je treba ustaviti, saj nas lahko le še bolj potisne v občutke tesnobe in depresije. Zato si ponavljajte pozitivne afirmacije in dobre misli o sebi ter se obkrožajte z ljudmi, ki o vas prav tako razmišljajo na pozitiven način in vam pomagajo dvigovati lastno vrednost.
Vrtite si glasbo, ki vas navdaja z notranjo močjo in ob kateri se kot oseba počutite močni. Berite citate in si najdite mantre, ki vas bodo navdajale s pozitivnim videnjem samega sebe. Predvsem si nenehno ponavljajte, da vas okolica ne definira, prav tako ne komentarji drugih ljudi. Vi ste tisti, ki si sami določate lastno vrednost.
Naučimo se kdaj tudi samo poslušati in slišati, a se na slišano ne odzvati. Vsaj ne takoj in ne nepremišljeno.
3. Slišati, a ne reagirati takoj
Večina nas je naravnanih tako, da se, ko nekaj slišimo, na to tudi odzovemo. Sploh če gre za mnenja, ki so drugačna od naših. A v časih, ko smo vsi že malce nervozni in nas zapušča potrpljenje, nas lahko to, da ima nekdo povsem drugačna stališča kot mi, navdaja z dodatno tesnobo. Sploh če se z osebo zaradi različnih pogledov na neko zadevo vname razgreta debata in če dobimo občutek, da nam skuša oseba svoja drugačna stališča vsiljevati kot edina prava.
Zato je v teh časih bolj kot kadar koli prej pomembno, da se naučimo kdaj tudi samo poslušati in slišati, a se na slišano ne odzvati. Vsaj ne takoj in ne nepremišljeno. Strokovnjaki temu pravijo nereaktivno poslušanje, piše omenjeni portal. Obsega pa naslednje komponente:
- pozorno poslušajte, a ne sodite slišanega,
- objektivno razmislite, ali ima slišano kakšen smisel,
- če vam kaj od slišanega ni jasno, če se vam zdi, da so v pripovedi luknje, postavite dodatna vprašanja,
- slišano skušajte zares razumeti, pri čemer se s slišanim ne rabite strinjati.
Šele nato se na slišano odzovite. Če boste na tak način v teh napetih časih pristopali h komunikaciji, boste zagotovo manj tesnobni, kot če boste v pogovore vstopali živčni, razburjeni in jezni ter predvsem prepričani, da je samo vaše mnenje edino logično.
Ostanete zvesti sami sebi in vrednotam, v katere neomajno verjamete.
4. Zvestoba svojim vrednotam in načelom
Veliko varneje in posledično manj tesnobno se boste v teh časih počutili, če se boste držali svojih načel in vrednot. Te vas namreč ohranjajo znotraj vaše cone udobja in vam dajejo občutek notranjega miru. Če skušate živeti po načelih nekoga drugega, s pričakovanji okolice, s katerimi se ne poistovetite in v svoji biti ne strinjate, če stopite ven iz cone udobja, se vas namreč lahko začenja lotevati tesnoba.
Zato je v časih, v katerih smo, še toliko pomembneje, da ostanete zvesti sami sebi in vrednotam, v katere neomajno verjamete. Tudi, če boste zato ostali brez kakšnega znanca ali prijatelja. Saj veste, v težkih časih se pokaže, kdo so ljudje, ki so vas zares vredni.
