SiolNET. Trendi Odnosi
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Spolnost je alfa in omega. Prej ali slej."

0

termometer

Skoraj vsak dan sem doma slišala famozni stavek, ki mi še danes gre na živce: Bodi pridna in poštena, da nekoč boš dobra žena, se spominja Milena Miklavčič. Šele mnogo let pozneje je spoznala, zakaj.

Kdaj so se stvari spremenile? Kdaj orgazem za ženske ni bil več greh? Malo za šalo, malo zares povem, da se je s svobodo in finančno neodvisnostjo, ki so je bile ženske po letu 1960 vedno bolj deležne, marsikaj spremenilo. To, da so dobile krila, se je pokazalo zlasti na sindikalnih izletih ali ob 8. marcu. Moški so se radi pohvalili, da tako živahno, kot je bilo takrat, ni bilo ne prej ne pozneje.

Nekoč pa je bilo drugače? Neznanje in nevednost sta držali ljudi na povodcih. Ogromno jih je bilo nepismenih. Še v času moje mladosti nas je župnik pri spovedi vprašal, ali smo imele kakšne "pregrešne misli". Si predstavljate, kako je šele bilo desetletja pred tem?

Ljudje so verjeli in zaupali predvsem temu, kar se je prenašalo iz roda v rod. Da je luštrek afrodiziak, da je treba za dobro prebavo in za čisto kri piti koprive, da naj se žena, ki ima preveč pohotnega moža, med nogami namaže s kurjimi dreki, tiste pa, ki so želele spolnost lažje prenašati, s svinjsko mastjo.

To, slednje, so upoštevale zlasti "radodajke". Danes žal na starejše pogosto gledamo kot na sterilna, brezspolna bitja, na to, da so bile nekatere ženske včasih tudi zelo preračunljive, niti ne pomislimo. Bile so tudi takšne, ki so zelo dobro vedele, kaj se jim izplača in kaj ne. Zakoni so se sklepali predvsem na podlagi dogovorov, o ljubezni se praktično ni govorilo. Če je moral iti mož s trebuhom za kruhom, so vedele, da če "nastavijo" za zabojnik krompirja, bo to lažje, kot da tri mesce ali več hodijo v dnino.

Ni bilo redko, da so možje zakartali grunte, jih zapili, zapravili s tožarjenjem po sodiščih. Če so hoteli preživeti, so se odpravili v tujino, v rudnike v Francijo, "golcat" v koroške gozdove ali pa so odpotovali v Ameriko. Žena, ki je ostala doma s kopico otrok, je v neizprosni in kruti situaciji morala preživeti.

Zgodilo se je, da se je čez leta mož vrnil in na pragu ga je pričakalo več kuštravih glav, kot jih je zapustil ob odhodu. Poznam zgodbo, ko je ženo stisnil za vrat in jo pred otroki umoril, običajno pa so se možje sprijaznili, saj so se zavedali, da je žena morala nekako preživeti.

Zanimiva je zgodba, ko je nek družinski oče najprej odšel v francoske rudnike, kjer je ženski, ki jo je tam spoznal, zaplodil nekaj otrok. Ko se jo je naveličal, ga je premamila Amerika. Tudi tam je pustil kar nekaj svojega semena. Pred leti so se še živeči otroci iz vseh treh gnezd srečali. Zanimivo je bilo, da so si bili moški potomci podobni kot jajce jajcu, ne glede na to, da so imeli tri različne matere.

Kako vam je mama pojasnila to, kar ste videli? Odgovorila je, da ji je tekla kri, ker sem bila poredna. Imela sem komaj deset let, njene besede so se mi zarezale v srce. Menstruacijo sem še vrsto let povsem nezavedno in nehote povezovala s tem, da se mi dogaja zato, ker me bog kaznuje za kakšne grehe. Ni bilo prijetno.

Pozneje, sredi raziskovanj, sem naletela še na hujše zgodbe. Ko so mi pripovedovali, kako so zaman hrepeneli, da bi jih starši objeli, bili nežni z njimi, sem tudi sama jokala. Zdi se mi, da se je vsem oddahnilo, ko smo spoznali, da ni moglo biti drugače. Če nečesa ne dobimo, četudi smo najboljša mama na svetu, tega ne moremo dati. Tudi zato, da bi starše razumeli, je pomembno, da preberemo to knjigo in se, morda, z njimi vsaj pogovorimo. Če so seveda še živi. Če niso, potem pa je skrajni čas, da pokopljemo takšne zamere.

So naše babice imele kakšne skrivnosti? Teh je bilo nešteto! Pogosto so ženske, s katerimi sem se pogovarjala, še mene poučevale, naj možu ne povem vsega, kar mi leži na duši. Predvsem pa so mi zabičale, da mu niti slučajno ne izdam, če sem imela pred poroko rada kakšnega drugega. Vse po vrsti so menile, da takšne skrivnosti ne naredijo nič dobrega, moškega kvečjemu spravijo v slabo voljo.

Nedavno tega mi je nekdo pripovedoval o zanimivi najdbi v zapuščini svoje babice. Našel je pisma, v katerih se je babica dopisovala s prijateljico o tem, da bi šli v petek v Ljubljano, ker pridejo trgovci iz Bosne in bi lahko na hitro kaj "zaslužili".

Menda ste odkrili nekaj zelo revolucionarnega? V skoraj četrt stoletja raziskovanj mi ni nihče niti namignil, da bi na Kranjskem poznali kakršnokoli obliko kontracepcije. Pa so jo! Neverjetno, a resnično! Tej isti ženski, ki je šla služit denar z Bosanci, je sorodnica iz ZDA poslala posebno napravo, imenovano "kerfi". Imel je obliko penisa, na vrhu so bile šobe, skozi katere je brizgala voda, spodaj pa črpalko. Ženske so si s kerfijem po spolnem odnosu sprale nožnico. Na ta način so si lahko privoščile marsikateri postranski zaslužek, o katerih niso pripovedovale nikomur.

Kdaj je to bilo? Še pred drugo svetovno vojno.

Ste svojim otrokom vse razložili o spolnosti? Vse. Pri nas je to precej odkrita debata, ki lahko gre v podrobnosti. Meni o tem ni nerodno govoriti.

Se vam zdi, da imamo še danes zadržke pred pogovori o spolnosti? Seveda. Pred časom je neka starejša zdravnica naročila mojo knjigo. Vrnila mi jo je čez teden dni, češ, ona teh svinjarij ne bo brala. Žalostno, kajne? Kot zdravnica bi te zgodbe morala poznati. Če ne drugega, jih tudi "videti" od blizu. Ne predstavljam si, kako je lahko komunicirala s pacientkami, če se ji je zdelo vse, kar je bilo povezano s spolnostjo, nemarno? Včasih se resno sprašujem, kdaj bodo padli tovrstni tabuji …

Vaša knjiga je prva, ki spregovori o prepovedanih temah. Mar ni to žalostno? Pa ne bi rekla, če ne bi imeli Slovenci na stotine zelo bojevitih žensk, ki imajo zelo rade prvo in zadnjo besedo. Nedavno tega so se jezile, ker je avtor Literarnega atlasa Ljubljane vanj uvrstil le peščico žensk. Čemu takšno razburjenje? Mar ni bolj žalostno to, da je moja knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače prva, ki razkriva intimno preteklost žensk? Glede na to, da se piše leto 2015, pa sploh.

O vsaki umetniški sliki imamo na tone literature, o intimi naših prednikov pa nobene. To ni prav in tudi o tem, zakaj je ni, bi morala steči diskusija.

Brala sem, da zdaj raziskujete usode žensk, ki so bile prisiljene narediti splav? To in spolne bolezni po drugi svetovni vojni. Ter spolne sprevrženosti.

Zakaj je bilo teh sprevrženosti toliko ravno po drugi svetovni vojni? Ker so določeni ljudje, polni samega sebe, svobodo doživljali na nekoliko izprijen način. Pa so si dali duška. Menda se je v enem od mest na Gorenjskem, ne bi rada omenjala imena, govorilo, da se je tam razvilo prvo povojno svingerstvo in da je morala vmes poseči celo država, da je izprijenosti prepovedala.

Pogovarjali ste se z ljudmi nad 80 let, bi vas zanimale tudi zgodbe mlajše generacije? Ne, te me čisto nič ne zanimajo. Vem, kako naša generacija seksa. Eh, res me ne zanima. Itak je že vse povedano. Ljubši so mi časi, ko so se ljudje še "bakali." Težko bi bilo potegniti neke vzporednice. Spolnost je danes tako raznolika, da ji ne moreš dati skupnega imenovalca, tako kot je bilo to mogoče pred letom 1960.

Ali včasih ni bilo prijaznih tašč? Načeloma ne. Bile so od hudiča.

Zakaj? Zato, ker je sin s prihodom "ta mlade" prevzel kmetijo, tašča pa je izgubila oblast. Izgubiti oblast, zlasti za žensko, ni preprosto. To je tako, kot če politiku odvzameš moč. Šele takrat postane agresiven in pokaže pravo barvo. Za tašče je veljalo enako. Še leta 1975 se je dogajalo, da so spale v spalnici mladoporočencev! Mnoge so zakrivile tudi smrt svojih vnukov.

Pri vseh zgodbah, tudi pri tej, je treba poznati ozadje in se vprašati, zakaj je bilo tako, kakor je bilo. Dokler ne dobimo odgovora "zato ker", se lahko brez potrebe zgražamo, nič drugega.

Pretreslo me je tudi to, da so bili otroci za termoforje starejšim, bolnim, obnemoglim, da se je z njimi pod rjuho počelo marsikaj. Ja, to mi je pripovedoval gospod, ki se mu to, kar se mu je zgodilo, ni zdelo nič posebnega. Ni čutil nobene travme, ker je tako pač bilo. Bilo je samoumevno. Vsi so vedeli, kaj se dogaja, a se ob prst, ki je pod rjuho rovaril po njegovem anusu, ni nihče obregal. Kaj šele, da bi o tem celo govoril!

Poznam zgodbo, ko je imel oče s svojo hčerko štiri otroke. Pa takšnega, ki je dojenčka prijel za nogico in ga vrgel ob steno. Pa takšnega, ki je vsakega, ki se je rodil, nabodel na vile in ga zakopal v gnoj.

So ljudje takšna dejanja opravičevali? Niso. So pa, če ni šlo drugače, poklicali na pomoč oblast, četudi so se je zelo bali.

Vi pa ste poslušali, kot da je to povsem običajno? Kaj sem hotela drugega? Na začetku so se mi zgodbe res zdele pretresljive, grozne in čudne, ker so bile skregane z vsemi predstavami, ki sem jih imela. Vsakič, ko sem se vračala domov, sem se jezila na tiste, ki so me "filali" s pravljicami o teh starih časih.

Mislim, da bi morali Slovenci na novo odkrivati Miro Mihelič, ki je v svojih knjigah veliko pisala o odnosih, o tem, da včasih ni bilo ljubezni, da je šlo za menjavo daš/dam, o podložnosti ženske, o tem, da je moški imel vso oblast.

Veliko nam pove o tistih časih, o tem, da so bile ženske vredne manj kot kup dreka. Ko preberemo Ogenj, rit in kače niso za igrače, Miro Mihelič bolje razumemo.

Omenili ste že podlistek Usode, ki ga pripravljate za Gorenjski glas. Se vam veliko ljudi javlja na temo spolnosti? Spolnost je alfa in omega. Prej ali slej.

Zakaj? Z njo imamo danes ogromno, včasih celo zelo nenavadnih težav. To me res čudi. Da me 40 let stara ženska vpraša, kako naj pove možu, kje naj jo boža, da bo obema, ne le njemu, lepo, je zame nerazumljivo. Pogrešam več pogovora, odprtosti, sproščenosti, konec koncev tudi nagajivosti, ljubkovanja, manj togosti in izsiljevanja …

Nedojemljivo mi je, da toliko zakonskih parov živi pod isto streho zgolj v "bratskih odnosih", da nimajo več nobenih intimnih stikov, niti objemov ali poljubov. To me res čudi.

Po drugi strani pa psihoterapevti rastejo kot gobe po dežju. Ljudje travme, povezane s spolnostjo, še vedno tlačijo vase. Ali pa se, kar je sploh katastrofa, zatekajo v duhovnost.

Zakaj? Danes žanjemo, česar nismo posejali. Ker se mati in hči o intimnostih nista nikoli pogovorili, se negativni odnosi, predsodki, miselnost, da ima moški vedno prav, tudi v postelji, prenašajo iz roda v rod. Včasih celo brez besed, nezavedno. Me prav zanima, koliko žensk se bo ob branju teh vrstic začelo spraševati, mar imam težave v spolnosti res tudi zato, ker postajam vedno bolj izrazita kopija svoje mame?

Kaj pa odnos oče in sin? Je tudi ta problematičen? Moški o svojem svetu, ki jim menda pripada, čeprav živimo v 21. stoletju, še vedno razmišljajo podobno kot njihovi pradedje. Najprej sem jaz, vesolje, šele nato ženske. Tudi v postelji. Vsem, ki niso takšni, se opravičujem.

Žal je tudi res, da moški izgubljajo svoje naravne danosti, da so vse bolj poženščeni. V primerjavi s svojimi dedki pa sploh. Starejše ženske mi vedno govorijo, da današnjega moškega niti pogledale ne bi. Predstava, da se brijejo celo med nogami, pa se jim zdi zelo smešna.

Moški so včasih seksali trikrat na dan, danes so ženske srečne, če trikrat na mesec. Modni trendi, tehnologija, odtujenosti so naredili svoje. So tudi izjeme, in če imate to srečo, da je ta "izjema" vaša – ne izpustite je iz rok!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin