Navidezna, a do potankosti organizirana poroka (foto)

Nad prestolnico so se že zbirali črni oblaki, ko sva se s fotografom odpravila na pot proti Gorenjski, tamkajšnje mokre ceste pa tudi niso obetale popolne vremenske kulise za dogodek, ki sva ga pričakovala. A v Zgornjem Brniku je na dvorišče Dvora Jezeršek, prizorišče (navidezne, torej zaigrane) poroke, skozi oblake sijalo sonce.

Poročni obred pod mogočnim drevesom na dvorišču domačije Čez mostiček, okrašen z baloni, smo gostje stopali proti vrtu, kjer je bilo pod mogočnim drevesom že vse pripravljeno za civilni poročni obred. Namesto mize, za katero običajno stoji matičar, so bile postavljene senene bale, te pa so bile razporejene tudi po travniku namesto sedežev za svate.

Sem in tja so stale mizice, lično okrašene z rustikalnimi šopki in dodatki, ki so jih pred leti pred prenovo našli kar na podstrehi ene od hiš na posesti Jezeršek – stari ključi, kristalne vazice, čipkasti prtički, od časa porumenele knjige. Vse skupaj lepo in nevsiljivo aranžirano v poročno dekoracijo.

Navidezna poroka, na kateri je imel vsak svojo vlogo Med zbirajočimi se svati, ki smo takoj ob prihodu dobili vsak svojo vlogo – recimo ženinove prijateljice iz srednje šole, taborniškega kolega ali nevestine mame –, so se spretno sukali natakarji s prigrizki in penino, poročna fotografa, no, pa tudi domači jazbečar. Pod še enim mogočnim drevesom so glasbeniki preigravali instrumentalne različice velikih pop hitov in domačih popevk, ob velikem pultu pa smo lahko od blizu spremljali, kako Jezerškovi mojstri pripravljajo hladne in tople prigrizke.

Izmenjava prstanov in poljub Nato je šlo zares. Matičar je napovedal prihod neveste, ženin si je nervozno popravil ovratnik, mami sta pripravili robčka, svatje smo se posedli. Ob poročni koračnici je na dvorišče stopila nevesta v razkošni obleki, pred njo pa je pot s cvetjem posipala deklica.

Po izmenjavi prstanov in poljubu je prišel čas za čestitke in skupinsko fotografiranje, zatem pa smo bili povabljeni na podstreho preurejenega senika, kjer so nam postregli s poročno večerjo.

Po okusni večerji, med katero so nevesti ukradli šopek, priči pa sta ji ga morali s plesanjem kankana priboriti nazaj, je sledila zabava v spodnjem prostoru. Poročni bend se je odel v bolj rockersko opravo, pridružila se mu je še pevka, svatje pa smo ob soju neonskih luči s plesom nadaljevali zabavo.

Torta, sestavljena iz kolutov slovenskega sira No, ta se je končala tako, kot se mora: z lovljenjem nevestinega šopka in podvezice ter obvezno torto. Zanjo smo se spet zbrali na dvorišču pod drevesom, ob iskrečih paličicah pripravili špalir ter nazdravili mladoporočencema, medtem ko sta zarezala v večnadstropno torto, sestavljeno iz kolutov različnih vrst sira.

Posedeli smo ob ognju, zobali sir in prigrizke, vse dokler nas niso nazaj na plesišče pregnale prve dežne kaplje tistega večera. Saj veste, kaj pravijo, dež na poročni dan prinaša bogastvo. Ali veliko otrok? Popoln konec poroke, pa čeprav je bila zgolj – navidezna.