Ko otrok ne more zadostiti pričakovanj staršev

Večina mladostnikov s starši dobro komunicira, a se delež teh v zadnjem desetletju zmanjšuje, rezultate mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) povzemajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Tudi v Sloveniji se mladostniki s starši lahko pogovarjajo o stvareh, ki jih resnično zanimajo: z mamo 88 in očetom 77 odstotkov.

Kakovostna komunikacija s starši je pomembna, saj deluje kot močan varovalen dejavnik otrokovega in mladostnikovega zdravja. Prav tako vpliva na njihovo samopodobo in samospoštovanje, takšni otroci in mladostniki pa so tudi bolje opremljeni za delovanje v stresnih situacijah, kakor tudi pred negativnimi vplivi vrstnikov oziroma tveganim vedenjem.

Stres povzročajo tudi pričakovanja staršev Po drugi strani pa so lahko prav starši tisti, ki s svojimi ambicijami in pričakovanji glede šolanja in izobraževanja otroke ter mladostnike močno obremenijo. Kot pojasni naš sogovornik Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti, tovrstna pričakovanja staršev lahko pomenijo hud stres, še posebej, kadar gre za tekmovanje med sorodniki, sosedi, prijatelji staršev ali za dokazovanje nadarjenosti in superiornosti njihovih otrok. "Stres in dejanske motnje povzročajo neizrečena pričakovanja staršev, stalne pripombe, godrnjanje, nezadovoljstvo z oceno in vsem drugim."

Škoda se po njegovih besedah dela takrat, ko otrok ne more zadostiti pričakovanjem staršev oziroma takrat, ko njihova pričakovanja ponotranjijo, postanejo otrokova ali najstnikova lastna. "Delovne navade in sposobnosti pa niso tako visoke, da bi to omogočile."

Pomembno je poznati sposobnosti svojih otrok kot tudi pomen počitka Prav tako pomembno se je po prepričanju našega sogovornika zavedati, da je za šolarje zelo pomembno ravnovesje med učenjem in drugimi dejavnostmi. Še posebej pa je pomembno, da starši poznajo resnične sposobnosti svojih otrok. Če namreč tega ne upoštevajo in ne poznajo, potem se otroci takšnih staršev učijo vse popoldneve in mnogi tudi ob sobotah ter nedeljah. "A nedelje morajo biti namenjene počitku! Tudi otroci imajo pravico do tedenskega odmora."

Kateri otroci se učijo ob nedeljah? Ob nedeljah se, tako Juhant, učijo tisti otroci, ki jih starši niso naučili razporediti dela čez teden. "Tudi tisti, ki odlašajo do zadnjega, starši pa mislijo, da so njihovi otroci tako zgledni: 'Naša se uči še ob nedeljah popoldan!' Tretja skupina so otroci, ki jih po celotedenskem delu za šolo v nedeljsko učenje prisilijo, ker so rezultati po mnenju staršev prenizki ali pa zelo slabi. V ta zadnji del spada tudi kopica otrok, ki se bodo med poletnimi počitnicami učili tuje jezike in matematiko – vnaprej!"

Morda pa vaš otrok vendarle ni rojen za doktorat Starši po njegovem mnenju pogosto sploh ne pomislijo, da njihov otrok morda ni rojen za doktorat. "Na morski obali ali v kampu sredi počitnic sedijo s knjigami in zvezki, s pisalom v roki. Če jih kdo vpraša, ali imajo popravni izpit ali kaj, se bodo mame užaljeno oglasile, da njihov otrok na tej in tej zahtevni in zelo kakovostni šoli spada med odličnjake! Njihov otrok, da je nadarjen in njihova šola zelo zahtevna. 'Zato del počitnic naša punca tudi pametno izkoristi! A ne, Maja?' Izraz na dekletovem obrazu in govorica telesa pa izražata njeno resnično mnenje. Utrujeni so in naveličani. Učenja in pritiska mater. Zanimivo, da očetov, ki na dopustu silijo svojo mladež k učenju, skorajda ni."

Dekle, ki jo takole silijo, se po Juhantovem prepričanju enkrat upre. "Nekatere se ne, kar sesujejo se. Pojav epileptičnih napadov med učenjem pri otrocih brez ravnovesja učiteljicam in svetovalkam ni tuj. Fantje se pogosto odzovejo z jezo, besom, popolnim uporom. Pri dijakinjah je prava sreča, če se ob tem ne razvije še bulimija ali anoreksija. In ogrožene so odličnjakinje, ne tiste s slabimi ocenami."

In takšni starši po njegovem mnenju doma nimajo otrok, imajo učence in dijake.