Petek, 19. 1. 2018, 7.57
9 mesecev, 1 teden
Zimski oddih na morju, kjer boste pozabili na hladne mesece
Zadnja postaja Miroslave Ponomarenko je slikovita Izola, ki tudi pozimi ponuja prav posebno obmorsko doživetje.
Potepanje po Sloveniji skozi oči tujcev
Prepustite se vodenju po lepotah naše dežele, tokrat s pomočjo tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Preberite njihove bloge, morda dobite navdih za naslednji izlet:
Omar Escobar
Joao Costa
Agnieszka Karpowicz
Inna Demchenko Fröhlich
Anna Maria Omarczyk
Concha Martinez Pelaez
Stjepan Janić
Anne-Claire Pommier
Kje pa je vaš najljubši kotiček v Sloveniji? Pošljite nam fotografijo in se potegujte za kartico Mastercard v vrednosti 40 evrov.
Izola je moja zadnja destinacija v projektu Odkrivaj Slovenijo. Je obmorsko mesto s starim mestnim središčem, na nekdanjem otoku, ki so ga v začetku 19. stoletja z nasipavanjem povezali z bližnjim kopnim delom. V naselju so do konca 19. stoletja prevladovali ribiči in kmetje, v glavnem vrtnarji in vinogradniki. Kasneje so se razvile ribiška industrija, tovarna igrač in ladjedelnica. Izola je danes priljubljen turistični kraj, v zalivu je večja marina. Obmorsko kopališče in gostinsko-turistični objekti so na južnem območju naselja, v Simonovem zalivu.
Večkrat na leto grem na sprehod v Izolo in zmeraj po istih poteh. Začnem v Simonovem zalivu (po italijansko San Simon), kjer je poleti največ turistov, saj so plaže lepe in urejene, otroci se zabavajo na toboganih, starejši pa uživajo ob mrzli pijači v barih na plaži in igranju odbojke na mivki.
Želela sem si ogledati Arheološki park, ampak je bil zaprt in najdišča prekrita tako, da se ni nič videlo. Na podlagi več kot stoletnih arheoloških raziskav, predvsem v zadnjem obdobju, so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih, naselbinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti. Arheološke ostanke so našli na površini štirih hektarjev, odkrili so ostanke obmorske rezidencialne rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Prostori rimske vile so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti.
Poživljajoč sprehod ob marini pa do znamenitega trga
Sprehod nadaljujem do marine, ki ponuja največ privezov na slovenski obali. Zelo rada se sprehajam ob barkah in poslušam, kako jambori plešejo pod naletom vetra. Marina v poletni sezoni gosti številne jadralne regate, med najodmevnejšimi je Diplomatska regata z več kot stotimi jadrnicami in 1.200 udeleženci.
Pot ob morju me pripelje do Manziolijevega trga, kjer so znane palače. Ena najstarejših zgradb v Izoli je prav Manziolijeva hiša, ki stoji na istoimenskem trgu. Zgrajena je bila leta 1470 in je tipična meščanska hiša v beneško-gotskem slogu. Ime je dobila po nekdanjem izolskem županu Tommasu Manzioliju, ki je sodeloval tudi pri ureditvi izolskega mandrača. Na Manziolijevo palačo se naslanja historična palača Lovisato, ki je znana predvsem kot rojstna hiša izolskega patriota in znanstvenika Domenica Lovisata. Danes sta tukaj sedež Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola in vinski bar Wine bar Manzioli, kje sem se tudi okrepčala.
Prostori Manziolijeve palače služijo kot razstavni prostor za številne umetniške razstave. Na znanem trgu je tudi najstarejša izolska cerkev, cerkev sv. Marije Alietske, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Zaradi značilne romanske zasnove njeno gradnjo uvrščajo v drugo polovico 11. stoletja.
Ko gremo s trga proti hotelu Marina, se odpre razgled na mandrač in na nekdanjo občinsko palačo, ki je bila leta 1325 sezidana v gotskem slogu. Današnje baročno oblikovano pročelje je iz 17. stoletja.
Mandrač - ena največjih znamenitosti Izole
Izolski mandrač – pristanišče s pomolom, zavarovano pred vetrovi in dostopno le manjšim ladjam – so gradili in večali skozi stoletja. Skozi celotno zgodovino Izole sta imela mandrač z Ribiškim trgom ob njem zelo pomembno vlogo.
Po ozkih mestnih ulicah sem prišla do dveh znamenitosti, palače Besenghi degli Ughi in Molilnice Scuola Battuti. Palača Besenghi degli Ughi spada med najbolje ohranjene poznobaročne arhitekturne spomenike na slovenskem in med najlepše stavbe na obali. Trinadstropno palačo so za takratne razmere zgradili v razmeroma kratkem času, med letoma 1775 in 1781. Ugledna in premožna istrska družina Besenghi je gradnjo svoje palače zaupala milanskemu arhitektu Filippu Dougettiju. Družina je imela tudi bogato knjižnico, ohranjenih pa je še okoli tri tisoč knjig in rokopisov iz 16. in 17. stoletja. Danes ima v palači Besenghi degli Ughi sedež Glasbena šola Izola, služi pa tudi za poročne obrede. Ob palači je molilnica bratovščine bičarjev Scuola Battuti – je ena najstarejših v Izoli, izhaja iz leta 1451. Potem sem se odpravila do najbolj znane cerkve v Izoli, cerkve sv. Mavra, ki je bila odprta in sem si jo ogledala tudi od znotraj. Zraven stoji več kot 30 metrov visok zvonik iz leta 1585.
Najlepši del mesta? Ob svetilniku!
Pot sem nadaljevala proti svetilniku, zame najlepšem delu Izole, po ulici, kjer so kopije starega izolskega statuta. Svetilnik s Petelinjim rtom je priljubljeno zbirališče Izolanov, ki se poleti spremeni v kopališče. Dva najbolj znana in obiskana izolska praznika sta Ribiški paznik in Praznik oljk, vina in rib. Praznik rib in ribičev je prava mediteranska "fešta", ki se ponaša z bogato gostinsko ponudbo, zlasti z ribjo kulinariko, nastopi znanih glasbenikov, številnimi zabavnimi igrami ter športnimi in kulturnimi prireditvami. Praznik oljk, vina in rib je prireditev, ki obeleži začetek turistične sezone in je poznana med ljubitelji mediteranske kulture. V mestnem jedru se predstavljajo lokalni pridelovalci, na posameznih stojnicah lahko poizkusite ali kupite domače vino, olivno olje in druge kulinarične posebnosti Slovenske Istre.
Na koncu moje sprehajalne poti sem se odpravila do ladjedenice na severozahodnem delu polotoka, le 500 metrov od starega mestnega jedra. Služi za popravilo jaht in čolnov. Park v središču mesta, posvečen znanemu izolskemu kartografu in raziskovalcu Pietru Coppu, obiskovalcem ponuja prostor za počitek v prijetni senci mogočnih platan in pogled na glavno mestno ulico, domačini pa sem zahajajo zaradi druženja in klepeta. V parku je tudi kamnita reprodukcija prvega zemljevida istrskega polotoka, ki ga je v 15. stoletju izdelal Izolan Pietro Coppo.
Ne glede na to ali je poletje ali ne, za izlet v Izolo je vedno pravi čas. To prijetno ribiško mesto vam bo dolgo ostalo v srcu, ker je polno pozitivne energije in ljubezni. To je bil moj zadnji blog za projekt Odkrivaj Slovenijo in imela sem srečo, da sem lahko sodelovala v tako zanimivem projektu in se preizkusila v pisanju člankov. Upam, da ste se ob prebiranju vsaj malo vživeli v obiskane kraje in da sem vas prepričala, da jih tudi obiščete.
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.