Petek, 28. 7. 2017, 9.54
2 meseca, 1 teden
Slovensko mesto, ki se je kosalo s starodavnim Rimom
Inna se je odpravila na jug države in se prepustila lepotam dolenjske prestolnice. Novo mesto jo je navdušilo tako po zgodovinski kot kulturni plati, k pozitivni izkušnji pa je nedvomno pripomogel tudi kozarček edinstvenega cvička.
Prepustite se vodenju po lepotah naše dežele, tokrat s pomočjo tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Na potepanje po naši državi nas je v prejšnjih mesecih najprej popeljal Omar Escobar, posebno prepletanje med slovensko in portugalsko kulturo je v štirih blogih iskal Portugalec Joao Costa, nazadnje pa smo Slovenijo pogledali še skozi oči mlade Poljakinje Agnieszke.
Hribčki Dolenjske in lepa zelena Krka so me vedno vlekli k sebi, ker me spominjajo na pokrajino moje rojstne Čerkaške regije v Ukrajini. Brez tihe čarobne zelene reke si težko predstavljamo Novo mesto, ki se nahaja na bregovih Krke.
Ko zapustimo avtocesto in se pripeljemo v mesto, takoj na krožišču opazimo ogromno situlo, eno od glavnih znamenitosti mesta, ki nas opozori na pomembno preteklost kraja. Pravijo, da naj bi bilo Novo mesto v železni dobi po pomembnosti kot nekakšen Rim Srednje Evrope. Pravijo mu tudi mesto situl, ker so tukaj našli največ situl na svetu. Seveda sem se kot ljubiteljica zgodovine odpravila pogledat Dolenjski muzej, kjer je zbranih več situl in kjer so shranjene lepe steklene in jantarne "jagode" – ženski nakit, po številu katerega je Novo mesto z arheološkega vidika pravi šampion.
Rudolf je v mestu pustil močan pečat
Novo mesto je zanimivo tudi zato, ker poznamo natančen datum njegove ustanovitve, to je 7. aprila 1365. Ustanovitelja, Rudolfa IV. Habsburškega, lahko opazimo na mestnem grbu. Prav zaradi tega lahko v mestu najdemo različne povezave z Rudolfom. Ljubiteljem vodnega turizma priporočajo potovanje po reki na Rudolfovovem splavu. Pohodniki in kolesarji se lahko podajo na Rudolfovo pot, katerih 38 kilometrov obkroža mesto. Po besedah domačinov je precej zahtevna, zato začetnikom priporočajo, da jo prehodijo v več etapah. Pot nam bo vzela vsaj osem ur hoje ali tri ure kolesarjenja. Za več informacij se lahko vedno obrnete na TIC Novo mesto na Glavnem trgu in kjer se začne tudi pot.
H kulturnemu razvoju mesta so pripomogli tudi frančiškani, ki so prišli v mesto skoraj sto let po njegovi ustanovitvi, in sicer leta 1472. Zgradili so cerkev sv. Lenarta, samostan, kjer so se veliko ukvarjali s šolstvom, nekaj sto let so vodili gimnazijo, ki jo je leta 1746 ustanovila Marija Terezija.
Sprehod po mestu me je pripeljal do največjih znamenitosti, in sicer do cerkve sv. Nikolaja oziroma svetega Miklavža na Kapitelju, kjer si lahko ogledate znamenito Tintorettijevo oltarno sliko. Na hribu se tudi vidijo Šance, del ohranjenega mestnega obzidja.
Mesto je s kulturnega vidika zelo razvito, leta 2012 je bil skupaj z Mariborom Evropska prestolnica kulture.
Novo mesto je v svoji zgodovini doživelo tako vzpone kot padce, zaradi turških vpadov, kmečkih uporov in bolezni meščanov so ljudje mesto celo zapuščali, potem pa si je počasi opomoglo in danes je sedmo največje mesto v Sloveniji. Novo mesto se je vpisalo v kulturno zgodovino Slovenije tudi kot mesto, ki je že leta 1873 kot prvo zgradilo Narodni dom (zdaj Sokolski).
Ali veste, kje poteka znamenita jantarna pot?
Če si želimo še bolj spoznati kulturno ponudbo mesta, se lahko odpravimo na tematsko pot po mestu, Novomeško jantarno pot. Začne se na Kapiteljski njivi na vrhu hriba Marof, kjer je eno izmed največjih prazgodovinskih grobišč Evrope, konča pa na Glavnem trgu, kjer se lahko dotaknete jantarnega kamna sreče. Jantarna pot je tukaj zaradi tega, ker naj bi v pradavnih časih skozi ta kraj potekala znana trgovinska pot z istim imenom.
Za zahtevnejše ljubitelje urbano-naravnih sprehodov je na voljo lepo sprehajališče, Kettejev drevored, ki je dolg več kot kilometer in pol in prav tako poteka čez znani hrib Marof. V drevoredu je kar 370 dreves in je eden najlepših v Sloveniji, je tudi zavarovan kot spomenik oblikovane narave. Poimenovan je po Dragotinu Ketteju, ki je nekaj časa živel in ustvarjal v Novem mestu. Bil je nesrečno zaljubljen v Angelo Smolovo, ki je živela v eni od hiš na Glavnem trgu. Tam je zdaj doprsni kip Dragotina Ketteja, njegovi verzi pa krasijo vodnjak v središču mesta.
Posebna hvalnica, ki jo je treba najprej okusiti
Ob koncu sprehoda sem bila dovolj utrujena in sem se z veseljem osvežila s kraljem tega kraja, kozarcem cvička, ki mu je Tone Pavček v Hvalnici cvičku napisal:
Žejne vodji proti cilju
vino nežno, živo, sveže,
duši in telesu streže
z vsemi blagri v izobilju.
Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?
Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.
