SiolNET. Trendi Nazaj v šolo
Vsebino omogoča Blearny d.o.o.
  • Messenger
  • Messenger
Nazaj v šolo

Vse, da bo vstop v srednjo šolo prijeten

Vsebino omogoča Blearny d.o.o.

Ob vstopu v srednjo šolo naj novopečeni dijaki poskusijo dobiti čim več informacij, tudi od starejših dijakov. Cilje naj prilagodijo svojim interesom in ambicijam. Če pride do šolanja na daljavo, naj si dneve zastavijo čim bolj podobno, kot bi jih preživeli, ko je pouk v šolah, svetujeta psihologinji.

Nazaj v šolo dijaki Foto: Getty Images

Prehod iz osnovne v srednjo šolo zahteva kar nekaj prilagajanja, pravita psihologinji Katja Molek in Nina Rozman, ki na Mladostniki.com nudita strokovno pomoč mladim. "Mnogi zamenjajo kraj šolanja, dobijo nove sošolce, ki jih pogosto še ne poznajo, nove učitelje, preidejo na malo drugačen način šolskega dela, sprašujejo se, kako bodo sprejeti v razredu, kakšen bo t. i. krst fazanov, ali jim bo uspelo, ali jim bo všeč šola in smer, ki so jo izbrali," naštevata najpogostejša vprašanja, ki gotovo sprožijo nekaj negotovosti in strahu ter tudi pričakovanja.

Zato zelo prav pridejo informacije. Kot pravita psihologinji, jih bodoči dijaki kar nekaj dobijo že na informativnih dneh, najdejo jih tudi na spletnih straneh in družbenih omrežjih šole, najbolje pa je o šoli in njenem utripu povprašati dijake višjih letnikov. "To so neformalne, a koristne informacije, na primer o zahtevah profesorjev, obšolskih dejavnostih, o tem, kje se dijaki družijo. Predvsem pa naj imajo v mislih, da večina dijakov, ki so vpisani v prvi letnik, prvič prihaja na šolo in se sprašuje podobne stvari," svetujeta.

Kako si zastaviti cilje?

Zagotovo se bodoči dijaki že ob vstopu v srednjo šolo ozirajo že tudi naprej – k maturi, zaključnim izpitom, pogojem, ki jih imajo navadno fakultete, ki jih zanimajo. Cilje, pravita Molekova in Rozmanova, si morajo zastaviti dijaki sami, glede na svoje interese in ambicije. "Splošen cilj bi bil, da redno opravljajo šolske obveznost in so prisotni pri pouku. Tako je malo verjetno, da ne bi uspešno opravili letnika, saj sproti vidijo, katero učno snov razumejo in katere ne, lahko poiščejo dodatno razlago, pridobijo informacije o tem, kakšno znanje učitelj pričakuje. Zelo pomembno je tudi, da se povežejo z vrstniki, ki so v tem obdobju najbolj pomemben motivator, tudi ko morda pridejo bolj zahtevna obdobja v šoli," poudarjata in dodajata, da mladi s tem prav tako razvijajo spretnosti navezovanja in ohranjanja stikov, reševanja konfliktnih situacij ter sposobnost sodelovanja v timih, pa tudi, kaj jim je všeč, kdo so in kdo ne želijo biti.

Kaj, če bo pouk spet na daljavo?

Dijakom se v trenutnem času porajajo tudi vprašanja in dileme o šolanju od doma, ki jih morda čaka. Kot pravita sogovornici, je takšen način dela neugoden, saj dijaki brez zunanjega nadzora nad tem, kaj počnejo, težje sledijo razlagi in učni snovi. Prav tako jih šolanje od doma prisili, da delovno okolje združijo z domačim. "Ko gre mladostnik od doma in vstopi v šolo, se nastavi mentalni set: šolska ura traja 45 minut, ta čas poslušam in si zapisujem, nato se med odmorom družim. Doma pa tega ni. Vstanejo lahko tik pred začetkom ure, preoblečejo lahko samo majico, nimajo enakih stikov z vrstniki, morda so doma drugi družinski člani, ki prav tako motijo osredotočenost na šolo ali pa morajo sedaj ves čas preživljati v neugodnih družinskih razmerah," opozarjata.

Zato svetujeta, da si, če pride do šolanja od doma, uredijo kar se da mirno delovno okolje. Da pospravijo mizo in z nje umaknejo predmete, ki bi jih lahko motili, zlasti telefone. Učno snov naj si zapisujejo in podčrtujejo. Pomembno pa je tudi ohraniti dnevni ritem, poudarjata. To pomeni, da vstajajo vsak dan ob isti uri, se uredijo in pripravijo učno snov, kot če bi šli v šolo v običajnem času. "Med odmori naj vstanejo, se malo razgibajo in čas namenijo pogovoru s sošolci. Med odmorom za malico naj malicajo. Enako naj poskrbijo za ostale obroke v dnevu. Po končanem pouku si naj dan razdelijo tako, da bodo imeli čas za domačo nalogo in učenje, gibanje, možna opravila, povezovanje s prijatelji in prijetne aktivnosti. Pomembno je tudi, da dobijo zadostno količino spanca," še dodajata psihologinji.

Kljub pouku na daljavo ne gre zanemariti vidika druženja, čeprav v omejenem obsegu. "Pri šolanju od doma odpade spoznavanje sošolcev, kar je najbolj pomembno v prvem letniku, ko dijaki potrebujejo skupni čas, da se spoznajo in spoprijateljijo. Dobro bi bilo, da prevzamejo iniciativo in se vsaj preko spleta tudi neformalno družijo, imajo denimo razredne ure, ki so namenjene spoznavanju ali ustvarijo spletno skupino za pogovor. Izrazijo naj svoje mnenje in občutke," razlagata. Ob tem poudarjata, da se morajo dijaki tudi opomniti, da tako stanje ne bo večno. Če se znajdejo v stiski, naj se obrnejo na učitelje ali šolsko svetovalno službo.

Starši naj bodo na voljo za vprašanja in mladostnika podprejo, ko to potrebuje

Pogosto se skrbi in vprašanja ob prestopu otrok iz osnovne v srednjo šolo porajajo tudi njihovim staršem. Kot pravita Katja Molek in Nina Rozman, morajo tudi sicer v tem obdobju spremeniti pogled na svoje otroke, ki postajajo odrasli. "Starši morajo pogosto zaupati, da so otroke do mladostništva naučili dovolj, da bodo znali ločiti med prav in narobe. Koristno je, da jim dovolijo, da spoznavajo različne vloge, odnose, stile oblačenja, glasbe in interese. Hkrati pa so jim na voljo in jih podpreti, ko to potrebujejo. Tudi iz neprijetnih izkušenj mladostniki razvijajo in pridobivajo nove spretnosti. Tako se med drugim naučijo, kako se soočiti z neprijetnimi čustvi in kako rešiti konflikte z vrstniki ali učitelji," razlagata ter dodajata, da svojih otrok ne smejo prikrajšati za znanja in izkušnje, ki jih pridobijo sami. Ta jim namreč največ pomenijo.

Vstop v srednjo šolo prinaša tudi učno snov, kjer starši ne znajo več vedno pomagati svojemu otroku z dodatnimi razlagami, ko ta vpraša po njih. Čas šolanja in dela od doma obseg obveznosti marsikdaj poveča, zato za pomoč, ko jo učenec ali dijak potrebuje, starš pa jo lahko ponudi, včasih tudi zmanjka časa. Kdaj bi dijaki radi dosegli več, pa ne vedo, na koga se obrniti. Blearny.com z le nekaj kliki dijake pripelje do zanesljivih učiteljev, ki obvladajo svoje predmete in jim ponudijo prave razlage. Pomagajo jim do znanja, ko ga dijaki poiščejo.

Z vstopom v srednjo šolo pa se pojavijo tudi nekatere druge naloge, kot so nakupi vozovnic za javni promet, šolskih potrebščin in učbenikov. Mladi na prehodu v srednjo šolo to zmorejo sami, poudarjata Molekova in Rozmanova. "Potrebujejo le denar in prevoz, tu jim lahko pomagajo starši. Če še nikoli prej tega niso počeli sami, jih starši lahko spodbudijo, naj poskusijo, oni pa so jim na voljo za vprašanja in usmeritve," svetujeta.

Starši naj bodo na voljo za tista vprašanja, ki jih mladostniki sami postavijo ter jih povprašajo, kako je bilo v šoli, kaj jim je bilo všeč in kaj ne ter kakšni so sošolci in učitelji. Tako pokažejo zanimanje in mladostniku dajo možnost, da svoje doživljanje deli, če to želi. Pretirano usmerjanje pri učenju odsvetujeta, če mladi nimajo učnih težav. "Tudi s tem dajo starši srednješolcem priložnost, da se učijo iz lastnih izkušenj in pridobijo spretnosti samousmerjanja pri učenju, ki jo bodo potrebovali tudi pri delu, ki ga bodo opravljali, ko se bodo zaposlili," pojasnjujeta.

Zadnje dni počitnic za to, kar imajo radi

Preden pa prestopijo srednješolski prag, Katja Molek in Nina Rozman bodočim dijakom svetujeta, naj se zadnje dni počitnic osredotočijo na tukaj in zdaj ter namenijo čas stvarem, ki jih imajo radi."»Naj se družijo z vrstniki, ob katerih se dobro počutijo. Če se pojavi negotovost, naj verjamejo vase, da bodo zmogli premagati izzive, ki sledijo," pravita. Na prvi šolski dan pa naj v šolo skušajo vstopiti s čim manj pritiska in navezati stik s kakšnim sošolcem. "Naj imajo v mislih, da se večina sprašuje o istih stvareh kot oni in da se tega zavedajo tudi učitelji, ki jih bodo znali pravilno usmeriti," skleneta.

blearny Vabimo vas, da v nagradni igri, ki bo potekala med 20. 8. in 15. 9. 2021 preizkusite svoje znanje iz slovenskega jezika, matematike in angleškega jezika. V šestih minutah poskušajte odgovoriti na 15 zanimivih vprašanj iz izziva, če želite, izzovite tudi svoje sošolce in prijatelje in vsi skupaj sodelujte v nagradnem žrebanju. 

Sodelujte v nagradni igri!

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin