SiolNET. Trendi Moda
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Tempo življenja narekujete mediji, ne kirurgi. Mi smo odgovorni za posledice."

0

termometer

Ljudje smo zanimivi. Navdušeni smo nad novo pričesko, stajlingom ali kremo, ki pomladi posameznika, zgražamo pa se, če za isti učinek obiščemo estetskega kirurga, pravi plastični kirurg Uroš Ahčan.

Uroša Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, je avtor knjige Supermarket lepote s podnaslovom Z ostrino uma in ostrino noža. Delo, ki je nastalo v sodelovanju s še drugimi strokovnjaki in strokovnjakinjami z bolj ali manj sorodnih področij, je oblikovano s ciljem informiranja in izobraževanja za pohod po supermarketu lepotnih idealov, smernic in želja. Vsaj tako avtor konča uvod. Ob tem se najprej postavi vprašanje, ali vse bolj sprejemamo lepotne popravke v tehnološki obliki in zakaj je tako. Z Ahčanom smo govorili o današnji vlogi estetske kirurgije, ki ne zarezuje le v naša telesa, temveč najprej v naše dojemanje.

Je videz v današnjem svetu postal eden od življenjskih projektov posameznika? Na različne načine smo usmerjeni k nenehnemu ohranjanju, izboljševanju, nadgrajevanju, dopolnjevanju svojega telesa, obraza, videza. Odkritja v nevroznanosti kažejo, da je videz pomemben ter da imajo lepi posamezniki v življenju več in boljše priložnosti. Videz je pomemben že od pradavnine, vendar ne zgolj zunanji videz posameznikov, pač pa tudi videz predmetov, stavb, živali.

Nič ni narobe s hrepenenjem po lepšem videzu, njegovem ohranjanju in nadgrajevanju, nikakor pa to ne sme postati edini in najpomembnejši življenjski projekt posameznika. Olimpijskih prvakov praviloma ne ocenjujemo po zunanjosti, pač pa po rezultatih trdega dela. Pomembno je, da zlasti mladi in neizkušeni vedo, da poleg besedne zveze lep in bogat obstajajo celi leksikoni drugih pojmov in pridevnikov, ki nam življenje lahko naredijo ustvarjalno, bogato, lepo. Pomembno je tudi vedeti, da se posamezni projekti ne končajo po naših pričakovanjih.

Doseganja družbenih lepotnih idealov se danes lotevamo z znanostjo in tehnologijo. Je "želena slika" res mogoča le z uporabo teh orodij, ki so v rokah družbenih zahtev? Pravo vprašanje je, kdo narekuje lepotne ideale in kakšen je namen. Vsekakor so ideali in trendi finančno motivirani. Vsa sodobna tehnologija ter tudi reki starodavnih mislecev in umetnikov v rokah marketinga so zgolj orodje, kako nekaj predstaviti na bolj zanimiv način in kako ljudi prepričati, da potrebujejo spremembo, če želijo slediti trendu in lepotnim idealom, ki so jih postavili.

Igra gre nekako takole: "Nimate pravilnega kota nosnega vrška, potrebujete poseg, razmerja na vašem obrazu se ne skladajo z zlatim rezom, torej nemudoma potrebujete poseg." Pri tem vam sodobne tehnike natančno izračunajo nepravilnosti, vam jih prepričljivo prikažejo z barvno lestvico, omogočijo nastanek slike prej in virtualne slike potem. Nihče pa se v resnici ne vpraša, kaj posameznika dela nesrečnega in kaj se bo po posegu poleg videza v njegovem življenju spremenilo.

Sami poudarjate, da so estetske operacije del našega vsakdanjika in da bodo očitno postale še bolj. Torej nekaj, kar bi morali preprosto sprejeti. Nismo v tem ujetniki telesnosti, svoje minljivosti? Sam to pravim na podlagi preverljivih dejstev, številk, ki so vsako leto objavljene v poročilih kirurgov po svetu. Ljudem vsakodnevno prikazujejo trende in ideale skozi podobe Kim Kardashian in drugih "ikon", ki imajo milijone sledilcev in posnemovalcev. To poganja ogromen posel, od zobne paste do kirurškega noža.

Tudi kirurgov na kongresih ne učijo zgolj, kako izboljšati kirurško tehniko, pač pa tudi, kako povečati dobičke. Estetski kirurgi namesto v operacijski dvorani sedijo pred zaslonom in se urijo v tem, da bi bili všečni na medmrežju, všečkajo in iščejo posrednike, ki brez jasnih meril izdelujejo različne lestvice najboljših strokovnjakov. Ne vem, ali smo ujetniki telesnosti, zagotovo pa ljudi na vseh področjih spreminjajo v intuitivne potrošnike in volivce.

Trdite, da je treba vzpostaviti filozofijo zdravega ravnovesja med podrejenostjo lepoti in njenim prevelikim poveličevanjem ter zanikanjem tega, da lepota šteje, kot zapišete v svoji knjigi. Kakšno je po vašem mnenju to ravnovesje? Gaspare Tagliacozzi, pionir sodobne plastične kirurgije, je že v 16. stoletju zapisal pomemben stavek: "Mi popravljamo dele telesa, ki jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, pač pa pomagati človeškim dušam." Vsekakor mora katerakoli sodobna kirurgija težiti k temu, da ugaja tudi očem. Lepo zašita koža je osnova vsakega kirurškega posega.

Meje si v napredni družbi postavlja vsak posameznik posebej. Osebno ne želim, da bi lepota postala nadomestek, rezervna možnost uspešnosti posameznika. Lepota telesa je zgolj zunanja podoba, reliefi, površina, barva … Nekaj, kar privablja, da navežemo stik, toda šele tedaj se odprejo vrata galerije posameznika, kjer lahko spoznamo prave umetnine genetike, vzgoje, znanih in neznanih avtorjev. Človeška bitja so unikatne umetnine in lepota zunanjosti je zelo pomembna, a zgolj ena dimenzija.

Torej supermarket lepote sprejemate. Vprašanje torej ni, zakaj bi ga sploh imeli, temveč kako se v njem vesti, kaj si v njem izbrati in kako. Supermarket lepote je provokativen naslov, ki je v resnici besedna zveza treh besed. Super, kar pomeni nekaj posebnega, velikega. Druga beseda je market, ki spada v izrazoslovje ekonomije ter predstavlja zapletene odnose med ponudniki in kupci. Povezuje tudi znanost trženja in prodaje, ki je na police uvrstila tudi lepoto. Lepota pa je tretja beseda v naslovu, ki jo seveda lahko razumemo na najrazličnejše načine.

Zapisal sem tudi, da se v supermarketih lepote na žalost izgubi mnogo več ljudi kot v tropskem pragozdu, polnem pasti in neznank. Verjamem, da je prihodnost v supermarketih lepote, kjer bodo visoko izobraženi strokovnjaki z najvišjimi moralno-etičnimi načeli prodajali le tisto, kar ljudje resnično potrebujejo: visokokakovostne in natančno izbrane storitve po meri posameznika.

"Ostrina uma mora biti ostrejša od ostrine noža," ste še zapisali. Vendar zakaj bi nož ali iglo v tem primeru sploh potrebovali? Sklicujete se tudi na zgodovinska dejstva, povezana z estetsko kirurgijo. Vsekakor ima ostrina uma prednost pred ostrino noža. Tu mislim na ostrino uma uporabnika in izvajalca storitve. Pogosto se ljudje rodijo s prirojenimi motnjami in spremenjenimi oblikami in so zato nesrečni. Pogosto se zaradi fizioloških ali patoloških sprememb oz. poškodb pozneje v življenju spremenijo telesne danosti, zaradi česar so ljudje nesrečni. Pri tem jim lahko prav ostrina noža povrne samozavest, ustvarjalnost in nasmeh. Ljudje smo zanimivi. Navdušeni smo nad novo pričesko, stajlingom ali kremo, ki pomladi posameznika, zgražamo pa se, če za isti učinek obišče estetskega kirurga.

Kje so po vašem mnenju meje estetske kirurgije? Kaj so meje, kdo jih določa, kdo spreminja? Pogumni kirurgi? Pogumni so lahko akrobatski piloti, kajti z manevrom, ki ga izvedejo, je lahko ogroženo njihovo življenje. Kirurgi v svojem pogumu ne tvegajo svojega življenja in svojih delov telesa, temveč preoblikujejo tuja telesa za svojo slavo in denar, zato moramo biti pri mejah previdni in jim dodati tudi moralno-etično komponento.

Koga v svoji ordinaciji zavrnete? Zavrnem paciente, za katere v poglobljenem pogovoru ugotovim, da moje možnosti in njihova pričakovanja niso usklajena. Tudi sam sem se že zmotil in kdaj napačno presodil oziroma so se pričakovanja pozneje spremenila. To pomeni nesrečnega uporabnika estetskih storitev in posledično tudi izvajalca, kirurga.

Kako je pri nas z estetskimi operacijami pri ženskah in kako pri moških? Enako kot drugod v razvitem svetu. Enake želje, enaka pričakovanja. Ženske si želijo zlasti korekcije dojk, moški nosu.

Kako pa je z odstranjevanjem tetovaž? Je tehnologija napredovala tudi v tej smeri? Laserska tehnologija je izredno napredovala, naprave so varne, selektivne in učinkovite. Še vedno pa je zelo težko napovedati, ali bo določeno tetovažo mogoče v celoti odstraniti. Barvila so različnih barv, različne kakovosti, različno gosta in v različni globini kože, ki je bolj ali manj prekrvljena. Na učinkovitost skratka poleg tehnologije vplivajo številni in različni dejavniki, zato mladim vsekakor svetujem, naj si ne tetovirajo imen svojih partnerjev, kajti pozneje bodo težko našli novega partnerja z istim imenom.

Ena od uporabnic estetske kirurgije je zapisala: "Kako neverjetno, kako malo je potrebno, da je človek videti spočit, kljub temu da vse skrbi in delo ostanejo enaki. Super se počutim in vse se mi zdi lažje." Pa vendar, ne nazadnje je tudi vidna utrujenost na obrazu lahko sporočilo posamezniku, naj se ustavi, umiri, namesto da opozorilne znake telesa o pretiranem stresu zakriva na razne načine. Se poponoma strinjam z vami. Namen naše knjige je vsekakor tudi pokazati, da sami estetski postopki ne rešujejo zakonov in uredijo vseh osebnih težav posameznika. Če nekoga nekaj na njem obremenjuje, teži, moti, mu jemlje energijo, lahko do neke mere pomagamo z nasvetom, pogovorom, laserjem, iglo in nožem. Ob napačni izbiri pa lahko povzročimo še večjo stisko, zato velja biti previden. Toda tempo življenja narekujete mediji, ne kirurgi. Mi smo odgovorni za posledice.

Vaše delo je pomembno na področju rekonstrukcije dojke po operaciji zaradi raka. To je zelo pomembno področje, kajti v razvitem svetu za rakom dojke v svojem življenju zboli vsaka osma ženska. To pomeni, da je vsaka osma ženska, vsaka osma družina nesrečna zaradi raka dojke, ko mama in žena dobi etiketo: bolnica z rakom. Pri polovici bolnic je potrebna odstranitev dojke, kar je velika psihološka težava. Rekonstrukcija dojke je zato zelo pomembna. V Sloveniji imajo bolnice z rakom dojk v svetovnem merilu najboljše možnosti, kar me zelo veseli. Tudi na tem področju sem s soavtorji napisal knjigo, ki je že prevedena v tuje jezike in vir pomembnih informacij.

Kaj je za vas uspeh v vašem delu? Kirurgija je kot vrhunski šport, kjer so olimpijske igre vsak dan, napake pa so lahko usodne za ljudi. Uspehi se zato seštevajo vsak dan posebej. Vsak zadovoljen bolnik je kamenček v mozaiku uspeha kirurga in celotne ekipe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin