Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
23. 9. 2013,
15.09

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

modna oblikovalka intervju

Ponedeljek, 23. 9. 2013, 15.09

8 let

Sari Valenci: Nekdo nekje živi ravno zrcalno sliko nas

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Modna oblikovalka, ki nas je navdušila z barvitostjo svojega oblikovalskega izraza, obenem pa oblikuje tudi za moške.

Pogovarjali smo se z modno oblikovalko Sari Valenci, ki oblikuje pod istoimensko modno znamko. Na domači sceni modnega oblikovanja mlada študentka najbolj izstopa po barvitosti, ki je značilna za oblačila iz njene aktualne kolekcije. Prav zato je bila na preteklem tednu mode tudi ena izmed najbolj vidnih.

Glede na njen modni navdih in njeno izrazoslovje bi lahko rekli, da se dobro čuti vpliv okolja, v katerem je opravljala praktično usposabljanje. Že ob prvem stiku se tako čuti vpliv drugačnosti in svobodomiselnosti, ki se zliva v unikaten oblikovalski izraz. Ta je v nasprotju z večino ponudbe slovenskih modnih oblikovalcev na domačem trgu celo prilagojen obema spoloma hkrati, Sari namreč lahko obleče tako moške kot ženske.

Ob pregledu vaše aktualne kolekcije si ne moremo kaj, da ne bi najprej zastavili vprašanja o vsej tej barvitosti. V času gospodarske krize je namreč zaznati, da je moda v svetu nekoliko osivela, postala nekoliko bolj preprosta. Kaj je vas napeljalo na barve?

"Turquoise is how I would describe myself." Jaz sem barve, ne predstavljam si dela brez barv.

Od kje ste črpali navdih? Če se ne motim, je bila tema, ki so jo zastavili na NTF, Spominjam se. Ste sledili tej temi?

Ker sem se s praktičnega usposabljanja pri oblikovalcu Jeremyju Scottu v Los Angelesu vrnila šele, ko so bili moji sošolci že na polovici z delom, moja kolekcija ni bila povezana s projektom Spominjam se, ampak gre za diplomsko delo Estetika pretiravanja. Navdih sem črpala iz dedkovih dnevnikov, ki so kot nekakšni prenatrpani kolaži, ki kričijo na vse strani. Ni pomembno, iz katere strani jih bereš, vedno najdeš smisel v nesmislu. S tem sem želela poistovetiti svoje kreacije.

Kako spomini iz otroštva, preteklosti vplivajo na oblikovalca pri njegovem ustvarjanju? Ideje tudi sicer črpate iz sebe?

Ključno je, da delujem iz sebe, da so moji izdelki kot mali varovanci, ki jih obožujem vsak dan znova. Oblikujem, da se lahko izrazim.

Koga ste imeli v mislih, ko ste oblikovali kolekcijo? Kdo je moški, ki se odene vanjo?

Kolekcija je namenjena moškim vseh starosti, ki živijo za divje barve in odštekane vzorce. Želijo biti opaženi v množici ter so radi rahlo provokativni in avantgardni. Čeprav je kolekcija namenjena prostemu času, lahko s kombinacijo drugih kosov dosežemo tudi precej sofisticiran videz s futurističnim detajlom, ki da obleki ravno tisto piko na i, ki jo potrebuje.

V energiji, ki je oblačila spremljala na modni reviji tedna mode, je bilo čutiti tudi nekaj techno glasbe. Kakšno povezavo imajo oblačila z glasbo? S katero zvrstjo se najbolje ujemajo, jih katera še posebej zaznamuje?

Sicer glasbe na modni reviji tedna mode žal nismo izbirali sami, ampak moja kolekcija zagotovo odseva revival techno bitov zgodnjih 90. let z mešanico futurističnega seapunka, ki nam ponuja podvodne nadrealistične zvoke. Glasba je izredno pomemben del ustvarjanja, saj lahko naredi ali uniči celotno vzdušje.

Med študijem ste že prestopili prag Slovenije in odšli v ZDA. Kaj vas je gnalo tja in kaj ste od tam odnesli?

Sprva sem nameravala odpotovati zgolj naokoli po Evropi in sem se na delo pri Jeremyju Scottu prijavila zgolj tako, za "foro", ker ga obožujem in niti v najlepših sanjah nisem predvidevala, da me bo sprejel med svojo oblikovalsko ekipo. Ko sem prejela pozitiven odgovor, sem vedela da je to tista nagrada po treh letih trdega garanja. Naučila sem se izredno veliko, predvsem skupinskega dela in prilagajanja novi kulturi. V Los Angelesu spoznaš vse, blišč in bedo.

Študij nadaljujete na magistrski stopnji, boste prihodnji dve leti ustvarjali doma ali vas spet vleče v tujino? Katere so tiste države, kjer se vidite glede na svoj oblikovalski izraz?

Za zdaj še vsaj to študijsko leto ostajam v Sloveniji, nameravam pa že poleti spet oplemenititi izkušnje s kakšnim praktičnim usposabljanjem v tujini. Najraje bi delovala v Ameriki ali na Japonskem, vendar trenutno bolj realno gledano menim, da je moje mesto v Londonu.

Zanimivo je, da v Sloveniji ne vidimo veliko oblikovalcev, ki ustvarjajo tudi ali zgolj oblačila za moške. Nekateri celo trdijo, da je moško modo težje ustvarjati kot žensko. Se strinjate? Kaj so značilnosti oblikovanja za moške? Česa se pri oblikovanju držite vi?

Menim, da je ravno obratno, saj je ženska moda prežvečena že od zgoraj navzdol, zato je težko narediti res nekaj izjemnega in še neodkritega. Gre za samo ponavljanje z manjšimi odkloni. Ko oblikujem za moške, si jih zamislim v svojem mističnem svetu in jih oblečem po lastnih merilih lepote.

Bi sami sploh delili moški in ženski svet? Sta po vašem mnenju oba svetova v modi lahko združena?

Zagotovo sta lahko združena. Tudi sama oblikujem takšna oblačila za moške, ki na ženskah ne bi bila videti nič slabše.

Kako se razvija slovenska oblikovalska scena? Imate mladi dovolj prostora in priložnosti? Se vam zdi, da so društva, kot je denimo Squat, dober recept za povezovanje in nastop na trgu? Menite, da je mogoče, da se v kolektiv izoblikuje več različnih oblikovalskih izrazov?

Glede na to, da je slovenska modna scena malo manj razvita, vendar v hitrem razvoju, menim, da so povezovanja med mladimi oblikovalci ključnega pomena, saj s skupnimi močmi lahko dosežemo precej več kot vsak zase.

V vaši predstavitvi na spletu lahko preberemo, da modna znamka Sari Valenci izhaja iz 90. let prejšnjega stoletja, vmes pa posežejo tudi nezemljani. Zakaj 90. leta in kako to, da ste naleteli ravno na nezemljane?

Obožujem devetdeseta, kič in zgodbo neklasičnih, nekohezivnih vzorcev. Vesolje je kot ogledalo in nekdo nekje živi ravno zrcalno sliko nas. "Train comes I don't know its destination. It's a one-way ticket to a madman's situation."

Ne spreglejte