Sobota, 19. 10. 2019, 12.50
5 let, 2 meseca
Razbijamo mite o botoksu – kaj je res in kaj ne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,98
2
Pomlajevanje s pomočjo botoksa ni več takšen tabu, kot je bilo nekoč.
Čeprav estetski popravki niso več takšen tabu kot nekoč, številni še vedno s težavo priznajo, da za njihovim svežim, mladostnim videzom ne stojijo le zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, dovolj spanja in negovalne kreme proti gubam, temveč spretne roke lepotnega kirurga. Dandanes je za glajenje gub na voljo mnogo nekirurških metod, med katere spada tudi pomlajevanje z botoksom. O katerem pa še vedno krožijo številni miti. Nekateri resnični, spet drugi ne. O njih smo govorili z lepotnima kirurgoma Neviom Medvedom in Igorjem Višnjarjem.
Staranje kože je proces, ki mu nihče od nas ne more ubežati. Z leti se namreč upočasni tvorjenje snovi, ki v koži skrbijo za to, da je ta napeta in prožna. Naš organizem proizvaja vse manj kolagena, elastina in hialuronske kisline, tudi vode v telesu je vse manj. Svoje naredijo tudi leta in leta obrazne mimike in grimas. Če k temu dodamo še dejavnike iz okolja, kot so neprimerna prehrana, smog v zraku, stres v življenju, neprespanost, izpostavljanje UV-žarkom, potem verjetno ni presenetljivo, da se lahko prve gube na obrazu pojavijo že pred 30. letom. Tisti, ki imajo srečo z dobro genetiko in ki pridno kljubujejo zunanjim dejavnikom staranja kože, resda svojih let tudi pri 40 ne kažejo, a večina te sreče nima.
Seveda nekaterih gube na obrazu ne motijo in o tem, kako se jih lahko znebijo, ne razmišljajo. Tisti, ki bi se jih vendarle radi rešili, pa imajo dandanes na voljo mnogo nekirurških metod pomlajevanja obraza. Med katerimi je verjetno še vedno širše najbolj poznan postopek glajenja gub z botoksom. A tako kot je proces staranja in gubanja zelo individualen – dva človeka se ne starata enako – tako je prav, da je tudi pristop odpravljanja gub prilagojen vsakemu posamezniku oziroma posameznici.
O pomlajevanju z botoksom smo govorili z estetskima kirurgoma dr. Neviom Medvedom in dr. Igorjem Višnjarjem.
"Vedno se trudiva razložiti procese staranja in pojasniti, zakaj se nekatere spremembe pojavijo. Želiva, da najine pacientke razumejo procese staranja na podoben način kot midva, saj tako lažje in uspešneje pridemo do bistva pomlajevanja. Vedno svetujeva tisto, kar nekdo resnično potrebuje, in nisva prodajalca mililitrov polnil in metrov lifting niti," potek odločanja o določenih metodah pomlajevanja pojasnjujeta Medved in Višnjar.
Velikokrat imajo stranke tudi napačne informacije o določenih pripomočkih, ki jih v estetski kirurgiji uporabljajo za pomlajevanje. Tako botoks po načinu delovanja enačijo s hialuronsko kislino, botoks pa številni zavračajo, saj so zmotno prepričani, da bodo po njegovi aplikaciji v obraz videti okamneli ter da jih bo botoks oropal možnosti obrazne mimike. Kaj je res in kaj ne?
Mit številka 1: Botoks je strup – DRŽI
Botulin toksin, kot strokovno pravimo botoksu, je strup, ki ga tvori bakterija Clostridium Botulinum. Gre za enega od najbolj smrtonosnih naravnih strupov ter za najbolj toksično beljakovino sploh. Pa vendar se v zelo prečiščeni obliki in v majhnih količinah uporablja tako v zdravstvene kot lepotne namene. Ker botoks deluje kot mišični relaksant, torej sprošča zategnjene mišice, ga v medicini uporabljajo za blaženje mišičnih krčev pri nekaterih oblikah cerebralne paralize, za lajšanje migrenskih glavobolov, učinkovit je pri odpravljanju težav s čezmernim potenjem, saj vpliva na delovanje žlez lojnic. Lepotni kirurgi pa po botoksu posegajo, ko si stranke želijo skriti znake staranja.
"Vsa zdravila, ki jih uporablja sodobna medicina (raje ne govorimo o tistih, ki so jih uporabljali pred sto leti), so po svoje strup. Zdravilo v pravem odmerku, zaužito ali aplicirano na pravilen način in v pravih intervalih, pa v resnici deluje dobro in zdravilno," pojasnjujeta sogovornika in dodajata: "Podobno je z botoksom – botulin toksin je strup, ki ga tvori bakterija Clostridium Botulinum; če se z bakterijo okužimo, sledi gotova smrt. Po drugi strani, če natančno določeno količino preparata vbrizgamo na natančno določeno mesto, dosežemo zgladitev globokih gub in izginotje plitvejših gubic. Tako je obraz manj zguban, bolj svež in privlačnejši. Razlika je torej v tem, da botoks aplicira kirurg, oborožen z znanjem, izkušnjami in občutkom."
Mit številka 2: zaradi botoksa nismo več zmožni obrazne mimike – NE DRŽI
Če botoks v namene pomlajevanja uporablja izkušen kirurg, ki ima poleg ustreznega znanja tudi občutek za zmernost in sam nima cilja iz svoje stranke narediti porcelanaste lutke, potem bo končen rezultat glajenja gub z botoksom pravzaprav okolici komajda opazen. Ljudje okrog vas bodo opazili, da ste videti bolj spočito in sveže, ne bodo pa rekli: "Kam so izginile vse tvoje gube? Obraz imaš popolnoma zglajen in si videti 20 let mlajša."
Nekaterih gube ne motijo in spremembe, ki jih prinašajo leta, sprejemejo z odprtimi rokami. Spet drugi se v želji po bolj mladostnem videzu zatečejo na lepotne klinike.
"Obraz, predvsem predel oči, je glavni medij neverbalne komunikacije. Iz oči takoj razberemo, kdo je slabe volje, kdo je neprespan, kdo žalosten in kdo vesel. Teoretično bi lahko obrazne mišice zamrznili tako, da premikanje ne bi bilo več mogoče, in dobili bi nepremičen obraz. A čemu? Tega si zagotovo ne želi nihče. Z zelo skrbno odmerjenimi odmerki dosežemo le takšno umiritev čezmernega gibanja, da se koža ne mečka več," svoje videnje na uporabo botoksa podajata Nevio Medved in Igor Višnjar. Torej lahko ob uporabi zmernih količin botoksa obrazne mišice še vedno uporabljate prav tako kot nekoč in tudi mimika obraza ostaja.
Mit št. 3: botoks je skoraj isto kot hialuronska kislina – NE DRŽI
Botoks in hialuronska kislina sta dve povsem različni učinkovini. Medtem ko je botoks naravni strup, je hialuronska kislina nekaj, kar telo proizvaja tudi samo – je torej telesu lastna snov. A ne le po sestavi, botoks in hialuronska kislina se razlikujeta tudi po načinu delovanja ter zato po namenu uporabe. Medtem ko se botoks uporablja za glajenje gub, se hialuronska kislina uporablja predvsem kot polnilo za preoblikovanje obraza, čeprav lahko v kombinaciji z botoksom pomaga tudi pri odpravljanju nekaterih gub.
"Botoks umiri delovanje določenih ciljnih mišic in tako se koža, ki leži na površju, ne mečka in guba. Čeprav lahko s polnili sicer prav tako izpolnimo ali poplitvimo gube, da so manj vidne, na primer nazolabialno gubo (to je guba med kotičkom ust in nosom), marionetno linijo (to je guba ob straneh ustnih kotičkov, ki poteka navpično), globlje gube na čelu in podobno," povesta sogovornika.
Botulin toksin, kot strokovno pravimo botoksu, je strup, ki ga tvori bakterija Clostridium Botulinum. Pa vendar se v zelo prečiščeni obliki in v majhnih količinah uporablja tako v zdravstvene kot lepotne namene.
Mit št. 4: pomlajevanje z botoksom je skoraj neboleč postopek, saj ne zahteva okrevanja – DRŽI
Morda se sliši smešno, a na glajenje gub z botoksom se številne ženske odpravijo kar v času službenega odmora, povesta kirurga. Postopek je namreč hiter in skoraj neboleč. Za tiste, ki jim je misel na zbadanje z iglami še posebej neprijetna oziroma se bojijo pekočega občutka med apliciranjem, lahko kirurg uporabi tudi posebno kremo oziroma napravo, ki malce omrtviči obraz.
"Gre za minimalno invazivne posege, kjer se čuti blažja bolečina, pri nekaterih tehnikah, na primer s kanilo, pa bolečine sploh ni. Proti bolečinam uporabljamo različne trike, in se vedno trudimo, da je poseg pri nas bolj razvajanje in 'crkljanje' kot pa nekaj neprijetnega," povesta Medved in Višnjar. Tako tudi posebne priprave niso potrebne, posebnega okrevanja po pomlajevanju z botoksom ni.
Mit št. 5: z redno uporabo krem proti gubam se izogneš botoksu – NE DRŽI
Negovalni izdelki, ki naj bi preprečevali nastajanje gub ali jih celo odpravljali, delujejo povsem drugače kot učinkovine, ki jih v namene pomlajevanja uporabljajo na lepotnih klinikah. Maske, kreme, pilingi in preostali kozmetični preparati so sicer odlični za nego in vlaženje vrhnje plasti kože (epidermisa oziroma povrhnjice), a v njene globlje plasti (v dermis oziroma usnjico in v podkožje) ne morejo prodreti.
"Ker je koža večplastna, je tudi k pomlajevanju, negi in ohranjanju mladostnega videza treba pristopiti večplastno. Kreme in pilingi so namenjeni negi in obnovi povrhnjice in zgornje plasti dermisa, na globlje plasti pa lahko učinkujemo z mezoterapijo, microneedlingom ali laserji. Pametna uporaba vseh naštetih tehnik, ne samo teh, ampak skupaj z nego s kremami, ima odličen učinek na podobo kože in starost, ki jo ta kaže," še dodajata kirurga.
Botoks umiri delovanje nekaterih ciljnih mišic, zato se koža, ki leži na površju, ne mečka in guba.
Pri pomlajevanju sta ključna zmernost in občutek za lepo
Vseeno je treba k pomlajevanju z botoksom in polnili ali drugimi nekirurškimi metodami pristopiti preudarno. Predvsem morate najti zaupanja vrednega kirurga, ki je vešč svojega dela in ima dober občutek tako za estetiko kot za zmernost. Prav tako ne škodi, če ste vsaj malce seznanjeni s kakovostjo materialov, ki jih na kliniki, kamor se odpravljate, uporabljajo.
"Načeloma je v Sloveniji zelo visoko etično zavedanje o uporabi preparatov, prav tako je storitev pri nas zelo kakovostna, še posebno, če stanje primerjamo z deželami nekdanje Jugoslavije. Stranke zelo dobro poznajo imena polnil in botulin toksina, njihove lastnosti in učinek, torej sta razgledanost in znanje populacije pri nas na visoki ravni, kar nama je v veliko veselje. Predvsem zato, ker smo pri pogovoru in analizi obraza med posvetom v ambulanti bistveno učinkovitejši in so stvari bolj jasne," za konec povesta Igor Višnjar in Nevio Medved.
Predvsem pa imejte tudi sami, če ste privrženec pomlajevanja s pomočjo lepotne kirurgije, zdravo mero, ko gre za odpravljanje gub in mladosten videz.
2