Ponedeljek, 22. 9. 2014, 12.43
1 mesec, 3 tedne
Lahko nemška manija po narodnih kostumih zasvoji tudi Slovence?
Ni Oktoberfesta brez značilnega ženskega oblačila. Dirndl, ki v prevodu pomeni tudi dekle, je podeželsko žensko oblačilo, značilno za celotno področje Alp. Razvilo se je iz narodne noše. Dirndl sestavljajo bluza, korzet, krilo in predpasnik.
Izdelava je zelo zapletena zaradi vzorcev in motivov in tudi zato, ker jih pogosto izdelujejo iz dragih tkanin, kot je svila, ter je v izdelavo vloženega veliko ročnega dela.
Tradicionalno oblačilo v času Oktoberfesta ne postane zelo priljubljeno samo med Bavarci, ampak tudi med tujimi turisti. Ne bodite presenečeni, če boste v njem videli Japonko!
"Na začetku so bila tradicionalna oblačila zgolj na Oktoberfestu, ampak zdaj so v njih tudi na porokah in preostalih zasebnih zabavah. Tako ima skoraj vsak Münchenčan in tudi preostali Bavarci vsaj eno tradicionalno oblačilo."
Münchenski trgovini, ki prodajata samo narodne kostume, kot sta recimo Loden Frey in Angermaier, imata v svoji ponudbi številne različne sloge, cene pa se gibljejo od 60 evrov za preprosta oblačila do tisoč evrov za oblačila iz dragih tkanin. Angermaier je v letu 2012 prodal 16 tisoč dirndlov, kar je kar 750 odstotkov več kot deset let prej.
Trendu sledijo celo modne hiše, kot so Hugo Boss, Esprit in Escada, ki imajo svojo kolekcijo dirndlov. Tudi trgovinske hiše, kot je C&A, so zagrabile trend in ga ponudile v svojih trgovinah.
Mednarodna letalska družba Lufthansa v času Oktoberfesta na določenih letih svoje letalsko osebje obleče v dirndle, Adidas pa je posebna oblačila, ki temeljijo na tradicionalnih oblačilih, oblikoval za nogometni klub Bayern München.
Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja, avtorica knjige Obleka, kaj, kdaj, kako, pravi, da Slovenci nismo navajeni uporabljati narodne noše ali pripadnostnega kostuma za slovesne priložnosti, kot to ponosno nosijo recimo v Avstriji ali na Bavarskem in tudi drugod po svetu.
"Verjetno je za to več razlogov, pripadnostni kostum asociiramo z nekdanjim oblačilnim videzom kmečkega prebivalstva in ga ne dojemamo kot izkazovanje pripadnosti narodu. Ker nismo ponosni na svojo državo, na svojo zgodovino, potem tudi ne moremo nositi nečesa, kar je povezano z našo identiteto. Saj še zastav ne izobesimo ob praznikih," je kritična.
"Pripadnostni kostum povezujejo z nazadnjaštvom, narodno-zabavno glasbo in s kmečkim prebivalstvom, ki jih pogosto ne spoštujejo," še pojasnjuje Pisanijeva in dodaja, da se po njenih izkušnjah Slovenci v primeru, da iz tujine dobijo vabilo, kjer je pripisano želeno oblačilo 'national costume', zanj ne odločijo. "Poznam samo eno osebo, ki se je za to odločila in je bila nadvse pozitivno presenečena nad odzivom povabljencev. Po dogodku so vsi vedeli, kje je Slovenija, in rekli so ji, da ima najlepši klobuk (avbo) na dogodku. Dvomim, da se bodo naši predstavniki odločili izkazovati pripadnost narodu z videzom. Upajmo pa, da vsaj z dejanji."