Petek, 14. 12. 2018, 17.59
5 let, 4 mesece
Vila, ki jo je za ljubljanskega teologa postavil Plečnikov učenec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,79
France Tomažič je arhitekt dveh najpomembnejših funkcionalističnih stavb v Ljubljani, vile Oblak in vile Grivec v Ljubljani.
V dnevniku Franceta Tomažiča med letoma 1933 in 1937, hrani ga Muzej za arhitekturo in oblikovanje, prav tako kot tudi fotografije, je zapisano, da ga je 5. januarja leta 1934 Franc Grivec izbral za svojega arhitekta. Ta podatek navaja Bogo Zupančič v svoji knjigi iz serije Usode ljubljanskih stavb in ljudi 73-93, kjer strokovnjak med drugim zapiše, da je vila na Cimpermanovi 4 na Prulah "še danes zgleden primer modernistične arhitekture".
V predelu Ljubljane, blizu reke, kjer ima naslov več mestnih vil, je tako tudi tista, ki je nastala za teologa Grivca. Zgodovina pravi, da je arhitekt Tomažič osnutek zanjo pripravil v dobrem tednu po ogledu parcele, kmalu za tem pa na pristojno mestno ustanovo oddal prošnjo za gradnjo.
Plečnikov učenec
Arhitekt France Tomažič (1899-1968) je bil učenec Jožeta Plečnika in njegov prvi asistent, ki je med profesorjevimi pogostimi obiski Prage vodil njegovo gradnjo doma. V delu mu je sprva zvesto sledil, sčasoma pa ga je vse bolj zanimala funkcionalistična arhitektura.
Leta 1930 je zapustil svojega učitelja in vzornika ter leto pozneje, ko je opravil državni izpit, odprl svoj studio.
Vila Grivec, ena od najpomembnejših funkcionalističnih stavb v Ljubljani, je danes v slabem stanju.
Vrhunec funkcionalistične arhitekture pri nas
Prvi samostojni uresničeni Tomažičev projekt so bile vrstne hiše Vzajemne zavarovalnice na Dermotovi ulici za Bežigradom, ki so nastale med letoma 1931 in 1932. Pri vili Oblak, kot je zapisal arhitekturni teoretik Andrej Hrausky, pa se je odločno odvrnil od strokovnih nazorov svojega učitelja in tako zasnoval nekaj stanovanjskih hiš, ki "predstavljajo vrhunec funkcionalistične arhitekture pri nas." Med temi je tako tudi vila Grivec, ki v zasnovi izhaja iz Le Corbusierjeve arhitekture.
"Čeprav se je funkcionalizem v arhitekturi deklarativno zavzemal za reševanje vsakdanje bivalne stiske preprostega človeka, se je uveljavil z naročili za vile bogatašev," je v vodniku po arhitekturi z naslovom 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne napisal Andrej Hrausky.
Vila na Prulah, ki jo je dal zgraditi profesor teologije na ljubljanski teološki fakulteti Franc Grivec, je zaradi postavitve na majhnem zemljišču razvita v višino. Zgrajena je bila klasično, s poudarjenim vhodom, vogalnim balkonom in prostorno strešno teraso.
Vila, razvita v višino
Vila na Prulah, ki jo je dal zgraditi profesor teologije na ljubljanski teološki fakulteti Franc Grivec, je zaradi postavitve na majhnem zemljišču razvita v višino. Zgrajena je bila klasično, s poudarjenim vhodom, vogalnim balkonom in prostorno strešno teraso, ki zaključuje kubično obliko stavbe v gladkem ometu.
Dostop do glavnega vhoda v visokem pritličju je poudarjen, do vrat vodi zunanje stopnišče z vstopnim podestom, kar ozelenjen zaokroža betonski portal. Podest, ki je bil ob glavnem vhodu zastekljen, vodi do posebnega vhoda, ki je bil nekoč namenjen služinčadi. Na nekoč beli fasadi so ob vogalnem balkonu in terasi, ki ob betonskem podestu predstavlja značilnosti funkcionalizma, opazna tudi podolgovata okna, ki notranjost stavbe odpirajo proti naravni svetlobi.
Kot je po spominih Grivčeve pranečakinje Frančiške Kužnik v svoji že omenjeni knjigi iz leta 2008 napisal Bogo Zupančič, je njen prvi lastnik živel v prvem nadstropju, kjer je bila tudi delovna soba z bogato knjižnico. V pritličju sta bili sprejemnica in jedilnica s servisnimi prostori, v kleti pa prostori za služinčad in pralnica. Na terasi so bili oleandri, tam pa tudi arhiv in pokrita stavba. Hiša je ob svojem nastanku imela centralno ogrevanje in plinovod.
Nemška baza
Med drugo svetovno vojno je bil v njej vseljen štab nemške vojske, po letu 1945 pa je oblast hotela vanjo vseliti še druge stanovalce, kar je Grivec preprečil z zaledjem Univerze v Ljubljani. V vili so pri njem nato stanovali sorodniki, ki so v mesto prišli študirat.
Nacionalizirali pa so 250 kvadratnih metrov zemljišča, kjer je ob gradnji bližnjih stanovanjskih blokov nastalo otroško igrišče.
Vila na Cimpermanovi 4, ki v tlorisni zasnovi kot oblikovanju stavbe kaže značilne elemente medvojnega funkcionalizma, kot je zapisano v registru nepremičninske dediščine, je zaščitena kot spomenik lokalnega pomena. Je pa vila Grivec danes v slabem stanju.
Preberite še:
