Petek, 30. 11. 2018, 19.11
5 let, 4 mesece
Vrhniška vila "kralja tramov" #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,84
2
"Hiša je bila polna, spominov je veliko," o preteklih časih več kot sto let stare družinske stavbe Vile Kunstel, ki je preživela tudi dve svetovne vojni, govori njen zdajšnji lastnik Jože Kunstelj.
Ob Tržaški cesti na Vrhniki je nemogoče zgrešiti mogočno Kunstljevo vilo. Svetla, s temnim lesom, ki opredeljuje njeno zunanjost, ob strani z verando, na sprednji strani s stolpom in majhnimi zeleni stolpiči meri 650 kvadratnih metrov.
Nad vhodnimi vrati je ornament z inicialkama trgovca z lesom Josipa Kunstlja (1859-1936), ki je hišo zgradil in bil z družino njen prvi stanovalec. Na desni strani je pod razkošnim dekorjem še zapisano Vila Kunstel.
Kunstljeva vila na Tržaški cesti 10 na Vrhniki izstopa med okoliškimi hišami. Leta 1911 jo je dal zgraditi premožni trgovec z lesom Josip Kunstelj (Kunstel).
Pred prvo svetovno vojno so bili avtorji večjih objektov večinoma tujci, manjše pa so gradili domači mojstri. V tistem času so delovala tudi stavbna podjetja, ki so izdelovala načrte po izboru in željah bogatih naročnikov. V primeru Kunstljeve vile naj bi po dostopnih podatkih in gradivu najverjetneje Josip Kunstelj za podobo hiše izbral že vnaprej izdelane obrazce in šablone.
Les, materialni jezik arhitekture
Les, materialni jezik te stavbe, se nadaljuje tudi v notranjosti, kot ograja prenovljenega polkrožnega kamnitega stopnišča z ornamentalnim detajlom. Steber zaključuje čaša, iz katere pijejo ribice. Del ohranjene secesijske opreme so keramične ploščice na tleh v kuhinji in medeninaste kljuke.
Stene po sobah, ki še čakajo na prenovo, so polne poslikav, nekatere med njimi pa so bile za kasnejše prebivalce vile pravo odkritje. Kot pripoveduje Jože Kunstelj, so na eno od stenskih podob, narisano deklico, naleteli, ko so premaknili neko kredenco. Sprememba položaja pohištva v hiši je tako prinesla dodatno veselje.
Zunanjost opredeljujejo les, razkošni stolpič nad glavnih vhodom, zelene konice na strehi, okenski ornamenti, bogata dekoracija ...
Vedno je bila nekaj posebnega
Začetek hiše sega v leto 1910, ko je Josip Kunstelj (Kunstel) vložil prošnjo, da bi svojo stavbo na Vrhniki št. 40 podrl in na njenem mestu zgradil dvonadstropni objekt – vilo. Dovoljenje je dobil in tako je staro kmečko hišo nadomestila Kunstljeva vila, ki je bila in je "nekaj posebnega", kot o njej pravi sogovornik, Josipov vnuk. Ob svojem nastanku je bila to prava senzacija.
Hiša je bila polna, veliko je spominov in z njo povezanih zgodb, pravi njen zdajšnji lastnik Jože Kunstelj, vnuk Josipa Kunstlja, ki je vilo dal zgraditi ter bil z ženo in štirimi otroki tudi njen prvi stanovalec.
Novo impozantno stavbo so zgradili na temeljih stare hiše. V novo vilo se je družina Kunstelj vselila 6. decembra 1911. Okoli nje so nastala tudi gospodarska poslopja, leto dni kasneje pa so uredili še vrt.
Arhitekt iz Berlina
Arhitekt Kunstljeve vile ni znan. Po lastnikovih besedah je šlo za berlinskega arhitekta, vendar na prvotnih načrtih ni imen. Na starih načrtih fasade pa je žig Filipa Supančiča (Zupančiča), stavbarskega mojstra iz Ljubljane.
Arhitekt Kunstljeve vile ni znan, lastnik pravi, da je šlo za berlinskega arhitekta. Na starih načrtih hiše je žig Filipa Supančiča (Zupančiča), stavbarskega mojstra iz Ljubljane.
Kunstljeva vila s svojo podobo izstopa, podobna je ljubljanskim vilam, tistim ob Prešernovi in Veselovi ulici.
Macesen iz mostu na Savi
Macesen, ki opredeljuje pročelje vile, je, kot pripoveduje Jože Kunstelj, iz "nekega mostu na Savi tam naprej od Kranja". Les pa je nekaj, kar je družino Kunstelj opredelilo skozi generacije.
Družina Kunstelj okoli leta 2011
Jožefov dedek Josip Kunstelj je "začel kot tesar. Tako lepo je tesal trame, kot bi jih žagal. Rekli so mu kralj tramov," se spominja sogovornik. Pod tem vzdevkom so njegovega dedka poznali tudi v Trstu, še pripoveduje. Tja je v "kavarno odhajal s svojo hčerko, ki je bila nekoliko bolj izobražena kot on. Dedek je komaj pisal."
V Trstu pa je Josip Kunstelj spletel trgovske vezi. V Italijo je tako vozil in prodajal les, zgodbo o družinski preteklosti dopolnjuje Jože Kunstelj. Z dobičkom je kupil gozdove in lesna podjetja, lesna skladišča in žage.
Škofjeloški začetki
Priimek Kunstel, slovenska oblika je Kunstelj, izvira iz Nemčije. Rodbina se je naselila v tukajšnjih krajih v škofjeloških hribih v letih 950-1000. Leta 1670 se je Janez Kunstel po poroki preselil na Vrhniko.
Vila je najprej preživela prvo svetovno vojno
"Prvo svetovno vojno je hiša dobro prestala, med obema vojnama nihče ni dobro skrbel zanjo," pravi Jože Kunstelj. Vilo je podedoval Vinko Kunstelj, ki je med drugo svetovno vojno padel in jo tako zapustil svojemu sinu, zdajšnjemu lastniku.
"Moj oče je bil vpoklican prvo leto, ko so Nemci začeli prodirati proti Jugoslaviji. Na poti v Čakovec se je ustavil v Zagrebu, kjer je napisal oporoko, kot bi imel slutnjo," pripoveduje njegov sin. "Mama ga je iskala po vsej Evropi. Njegovi bojni tovariši so povedali, kje je padel."
Med drugo svetovno vojno je bil v hiši štab nemške vojske, se tudi spominja sogovornik. "Vem, da so govorili, da so bili v hiši SS-ovci, pod prtom pa smo imeli jugoslovansko zastavo. Za Nemci so prišli Italijani," še del preteklosti posreduje sogovornik.
Kosilo za reveže
Med zgodbami, povezanimi s Kunstljevo vilo, se je v Jožetovem spominu ohranila tudi tista, kako so še v času življenja njegovega dedka na njenem dvorišču enkrat na teden imeli kosila za reveže.
Mansarda za služkinje
V vili so imeli tudi osebje, kuharico, služkinjo in druge. Mansarda je bila namenjena služkinjam. Hiša je bila polna, enako pa je bilo tudi po drugi svetovni vojni.
Hišo so nacionalizirali, v njej pa so nastala vojaška stanovanja. "Podajali so si ključe, več družin je živelo tu. Nam je ostalo nekaj sob in kopalnica," pravi Kunstelj. Po osamosvojitvi so vilo dobili nazaj, pred leti pa so njeno zunanjost, obarvano v rjavordečo barvo, z razkošnim stolpičem nad vhodnimi vrati, nadokenskimi ornamenti, bogatimi dekoracijami, balkonom, verando in zelenimi konicami na strehi v celoti prenovili.
Preberite še:
2