SiolNET. Trendi Kultura
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Veste, kam se je včasih v Ljubljani hodilo na zajtrk?

0

termometer

V nekdanji Hotel Tivoli - Švicarijo so pred desetletji ljubljanski meščani hodili na čvek in zajtrk. Pozneje so hotel zaprli, a stavba je ostala. Po prenovi bo ta ponudila nove umetnostne prostore.

Nad Tivolski grad na belo kavo in kruh

Zlata doba nekdanjega Hotela Tivoli – Švicarije je bila kar od njegove izgradnje in do 30. let prejšnjega stoletja, pravijo. Takrat se je tja hodilo v kavarno in gostilno, sloveli so po dobrem kruhu in beli kavi. Pa tudi po tem, da se tam zbira ljubljanska elita.

Švicarija je bila takrat središče kulturnega in družabnega življenja. V hotelski dvorani so bile različne prireditve, koncerti in plesi. Ob nedeljah je bilo gostišče še posebej priljubljeno zaradi nastopov vojaške godbe. V kmetski sobi so se srečevali umetniki, nekdanji hotel pa je bil tudi prostor političnih shodov.

S kočijo ali peš Do tja je iz mesta vodila sprehajalna pot skozi Tivoli, čeprav so se meščani navadno kar pripeljali s kočijo. Če pa te niso imeli, so najeli enega od fijakerjev, ki so čakali pred Slonom. Pred vojno jih je nekaj vozilo samo v Švicarijo, takratne navade in dogajanje v mestu v svoji knjigi Oris družabnega življenja v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne opiše Damjan Ovsec.

Od zajtrka do kosila

To je bilo pred drugo svetovno vojno, ko sta od družabne in kulturne živahnosti pokala tako Švicarija kot bližnji hotel Bellevue. Povezovala ju je promenada. V navadi, kot pravijo nekateri posredovani spomini, ki jih navaja Črt Kanoni, je bilo, da se je v Švicarijo hodilo na zajtrk, lahko tudi malico, nato so se sprehodili do Bellevueja na kosilo.

Najprej počitniška hiša, nato hotel Ob vznožju Tivolskega vrha so leta 1835 najprej odprli leseno gostišče Švicarija. Na istem mestu je nato avstrijski vojskovodja Radetzky, med svojim bivanjem na gradu Tivoli, dal zgraditi počitniško hišo.

Pozneje je zemljišče prešlo v občinsko last in na mestu nekdanje Švicarije je nastal hotel Tivoli. Ta je bil po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha v domačijskem slogu s povzetimi prvinami alpske hiše zgrajen med letoma 1908 in 1910.

Hotel je deloval do leta 1930. Leta 1934 pa je stavbo najela Ruska kolonija in vanj iz Šentpetrske vojašnice preselila ruske emigrante.

Iz hotelskih sob so nastala stanovanja

Po drugi svetovni vojni so v nekdanjem hotelu, kjer so se že prej radi zbirali tudi umetniki, uredili nekaj ateljejev. Hotelske sobe pa so postale stanovanja. Tako je bilo naslednjih nekaj desetletij, vse dokler ni stavba začela propadati.

Švicarijo, ki je zdaj spet v celotni lasti ljubljanske občine, so tako z namenom priprav na obnovo leta 2013 izpraznili. Prenovitvena dela, ki so jih začeli lani julija in ki do zdaj, kot pravijo na ljubljanski občini, potekajo po načrtih, se nadaljujejo. Konec obnove stavbe in ureditev njene okolice pričakujejo v letu 2017.

Novi umetnostni prostori v Ljubljani

Z novo podobo nekdanjega hotela bo Ljubljana dobila nov umetniški center. V Švicariji bodo nastali kiparski, slikarski in bivalni ateljeji ter razstavne površine. Prostori bodo namenjeni vizualni umetniški produkciji, odpiranju ateljejev javnosti, izobraževanju in približevanju sodobne vizualne umetnosti mladim, pravijo na občini.

Stavba bo v programskem smislu povezana z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v Tivolskem gradu ter osrednjimi galerijami, ki so v neposredni bližini, še pravi Alja Bebar z ljubljanskega oddelka za kulturo.

Umetniška mestna četrt kot živahen mestni prostor Z zgoščanjem ateljejev v posameznih mestnih delih pa želijo na občini v prihodnje doseči še en cilj, in sicer vzpostaviti umetniško četrt. Ta pa naj ni le delovni prostor umetnikov, "temveč odprt javni prostor s prepoznavnimi promocijskimi, pedagoškimi in turističnimi programi".

Z obnovo Švicarije pa mesto tako ne bo dobilo le novih ustvarjalnih prostorov, temveč bo investicija omogočila tudi revitalizacijo degradirane kulturne dediščine. "Obnovili bomo izjemen kulturni spomenik in ga ohranili za prihodnje rodove," še pravi Alja Bebar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin