Petek, 15. 12. 2017, 17.27
7 let
Veste, kako je Hotel Slon dobil svoje ime?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,65
1
Zgodba o ljubljanskem Hotelu Slon, pravzaprav o izvoru njegovega imena, je zanimiva in stara več sto let.
Leta 1552 se je avstrijski nadvojvoda in poznejši cesar Maksimilijan II. poročil s špansko princeso Marijo. Na poti iz Španije v palačo Hofburg na Dunaju sta prenočila v Ljubljani, kar se je v takratnem mestu spremenilo v pravi dogodek, kot del krajevnega spomina pa ohranilo do danes.
Žival, ki so jo do takrat videli le redki
Leta 1552 se je avstrijski nadvojvoda in poznejši cesar Maksimilijan II. poročil s špansko princeso Marijo. Na poti iz Španije v palačo Hofburg na Dunaju sta prenočila v Ljubljani. Med poročnimi darili se je znašel tudi slon, ki je prenočil na dvorišču krčme, ki je stala na mestu današnjega Hotela Slon.
Med poročnimi darili avstrijsko-španskega plemiškega para se je namreč znašel tudi slon, Sulejman so mu dali ime, dobila pa sta ga od portugalskega cesarja Janeza III. Osmanski sultan Sulejman Veličastni je bil namreč v tistem času največji sovražnik Avstrije. Udomačiti tako veliko in močno žival pa je imelo simbolni pomen.
Slona so v Evropi pred ustanovitvijo prvih javnih živalskih vrtov (najstarejši na svetu je dunajski iz leta 1752) videli le redki, kar je veljalo tudi za Ljubljančane in Ljubljančanke. Zato sta bila ob novici, da je v njihove loge prišla siva mogočna žival, mesto in njegova okolica na nogah.
Leto 1552 v svojem imenu nosi tudi restavracija Hotela Slon - tukaj je njena ocena
Gradnja Hotela Slon, obdobje med svetovnima vojnama.
Kavarna Hotela Slon iz leta 1965.
Notranjost Hotela Slon iz leta 1965.
Od ustnega izročila do imena hotela
"To, da so Ljubljančani lahko videli slona, je bilo resnično nekaj posebnega," pripoveduje turistična vodnica Mateja Kregar Gliha. Sulejman jih je očaral, je tudi mogoče prebirati zgodbe o tem času.
Dogodek, ko so slona v Ljubljani videli prvič, pa je kraj zaznamoval vse do danes. Najprej prek ustnega izročila, nato z imenom gostišča in pozneje hotela, ki je nastal. "Ljudje so si med sabo govorili, veš, tisto gostišče, kjer je bil slon. Tako je stavba dobila ime," pojasnjuje sogovornica. Sulejman je namreč prenočil na dvorišču krčme, ki je stala na mestu današnjega Hotela Slon.
Pri slonu od 18. stoletja naprej
Po arhivskih podatkih je bila na tem kraju leta 1616 verjetno pristava nekega plemiča iz Ljubljane, leta 1694 je omenjan vrt z zidano poletno hišico. Gostilna oziroma krčma se na tem mestu pojavi 1765, ko je zemljišče s stavbo kupil Ferdinard Mrvec, govorijo zgodovinski viri o tej mikrolokaciji. Nad vrati pa je visel izvesek s slonovo sliko.
Oznaka Pri slonu in gostinska dejavnost sta na tem mestu tako znani že od 18. stoletja naprej, v delu z naslovom Ljubljanske metamorfoze piše Darinka Kladnik.
Jožef Zalar, eden od lastnikov hotela, je med letoma 1856 in 1858 pritlično stavbo dozidal še za eno nadstropje. Petični meščani so se v tistem času lahko kopali pod njegovo streho, parne kopeli so v njem nastale že leta 1853. Leta 1860 pa so odprli tudi kavarno.
Hotel je preživel 80 let, tudi potres leta 1895. V 19. stoletju pa so v njegovih prostorih imeli tudi Narodno čitalnico, ki je bila zbirališče izobražencev.
Današnjo stavbo Hotela Slon so po načrtih arhitekta Stanka Rohrmana začeli gradili leta 1937.
Najlepši ljubljanski hotel
Leta 1937 je tedanji lastnik Koritnik po načrtih arhitektka Stanislava Rohrmanna začel graditi novo poslopje. Ob svojem nastanku je Hotel Slon veljal za najlepši in najmodernejših hotel v Ljubljani. Njegova stavba, vsebina in ime pa so se ohranili vse do danes.
Dve leti po drugi svetovni vojni, 30. junija 1947, je bilo ustanovljeno podjetje Hotel Slon.
"S svojo svetlo barvo je pravo nasprotje temačni in težki hiši Ljubljanske kreditne banke. Novi hotel stoji na starem prostoru, le pri vogalu je nekoliko zaokroženo, da bo peščem lažja pot," vesti iz časopisa ob gradnji nove stavbe v prejšnjem stoletju v knjigi Ljubljanske metamorfoze navaja Darinka Kladnik.
Ime, ki je preživelo stoletja
Za ime, ki je preživelo do danes, Mateja Kregar Gliha pravi, da ji je kot turistični vodnici zelo pomembno. Dogodki in zgodbe, povezani s prostori, so njihov pomemben družbeno-zgodovinski vidik.
"S spreminjanjem imen se izgubljajo zgodbe, povezane s kraji in stavbami, na tak način pa jih je nanje težje pripenjati," še dodaja turistična vodnica.
Ob tem poda primer Gostilne pri Kolovratu, ki je pred petimi leti postala kavarna Zlati dukat, medtem zadnje leto spet nosi svoje staro ime. Gre namreč za kraj, povezan z ljubljansko literarno sceno, s 'penati' (člani kluba Pen), a o tem več drugič.
1