Učenci, ki pogosteje uporabljajo računalnike, imajo slabše šolske rezultate

Pretekli konec tedna je potekala konferenca Publishing trends and contexts, na kateri so govorili o prihodnosti knjig, tiskanih in elektronskih.

Glavne ugotovitve konference so bile, da se prodaja e-knjig v svetu ustavlja, da ljudje e-knjige berejo predvsem s tablic in vedno manj s posebnih bralnih naprav ter da obstajajo precejšnje razlike med branjem z zaslona in s papirja, pravi Miha Kovač, direktor Cankarjeve založbe in poznavalec knjigotrštva na Slovenskem.

"Slednja ugotovitev je pomembna predvsem za področje izobraževanja, pritrjuje pa ji tudi raziskava OECD, ki kaže, da imajo najslabše rezultate pri pouku tisti učenci, ki najpogosteje uporabljajo računalnike, in to ne glede na okolje, iz katerega otroci prihajajo," Miha Kovač razloži še sveže podatke.

Objavljena raziskava OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki je bila opravljena v več kot 40 državah na vzorcu nekaj deset tisoč otrok tako posredno pritrjuje veliki večini raziskovalcem, ki menijo, da so pomembne in opazne razlike med branjem e-knjig in tiskanih knjig.

Leposlovje z zaslona si slabše zapomnimo

"Razlike naj bi bile po mnenju raziskovalcev predvsem v tem, da si leposlovno delo, če ga beremo z zaslona, slabše zapomnimo, in da se vanj težje vživimo. Zakaj imajo otroci, ki pogosteje uporabljajo računalnike, slabše rezultate od vrstnikov, ki jih uporabljajo manj, ne vemo – in ta zakaj je tudi glavni izziv tovrstnih raziskav. So pa tovrstna vprašanja izjemno pomembna – ne samo za običajne prostočasovne bralce, ampak predvsem za izobraževalni sistem, zato ne čudi, da so se v Bruslju odločili več vlagati v tovrstne raziskave."

Po Kovačevem mnenju smo v Sloveniji predvsem na področju izobraževanja na digitalni vlak skočili pod močnim piarovskim in marketinškim pritiskom računalniških podjetij, "ne da bi razumeli dobre in slabe pedagoške ter didaktične posledice uvajanje e-gradiv, zato je skrajni čas, da izobraževalni sistem tu preneha ravnati impulzivno in začne razmišljati strateško".

Dodaten izziv za izobraževalni sistem na tem področju pa po Kovačevem mnenju predstavlja tudi dejstvo, da smo v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih tako rekoč udomačili angleščino kot svoj drugi jezik, zato bo razvoj e-vsebin pomemben tudi s stališča ohranjanja lastnega jezika.

E-knjige so del naše prihodnosti, a kako najti ravnovesje?

"Nobenega dvoma ni, da bodo e-knjige in e-učbeniki del naše prihodnosti – a kje in kako vzpostaviti ravnovesje med zaslonom in papirjem, v tem trenutku še ni jasno. Slednje slej ko prej ostaja izziv za naslednjih nekaj let."

"Prodaja e-knjig se v letošnjem letu skoraj povsod po svetu ustavlja, prodaja tiskanih knjig pa kaže blage znake okrevanja," nadaljuje Kovač in doda, da v ZDA e-knjige obsegajo okoli 20 odstotkov celotnega knjižnega trga, v Evropi pa še nikjer niso presegle meje desetih odstotkov. "Še več, v ogromni večini članic Evropske unije je delež e-knjig na knjižnem trgu globoko pod petimi odstotki."

Lahkotnejše knjige se pogosteje berejo v elektronski obliki

V e-format so najbolj množično emigrirali lahkotnejši knjižni žanri oziroma knjige, ki jih ljudje ne želijo imeti v trajni lasti (denimo ljubezenski romani), hkrati pa so bile predvsem v ZDA močan generator visoke prodaje e-knjig njihove drastično nižje cene.

"Te so bile v primeru knjižnih uspešnic pogosto umetne, saj je želel Amazon – tudi z zavestnim ustvarjanjem izgube – pritegniti ljudi iz klasičnih, zidanih knjigarn v svojo spletno trgovino in hkrati spodbuditi prodajo svojega bralnika kindle," razloži Kovač in dodaja, da so e-knjige v Sloveniji in tudi v Evropi zaradi višjih davkov in dražjih avtorskih pravic dražje od tiskanih knjig.

V Sloveniji knjižnična mreža zaviralec trga e-knjig

"V Sloveniji je pomemben zaviralec razvoja trga e-knjig tudi knjižnična mreža, saj je ta široko razvejana in je – recimo – dovolj bogato založena s knjigami, ki jih ljudje želijo brati, a hkrati ne imeti doma. Posledično ne na strani bralcev ne založnikov za zdaj ni čutiti pritiskov, ki bi lahko pripeljali do hitrejšega razvoja slovenskega e-trga. S tega zornega kota je njegov nadaljnji razvoj v Sloveniji bolj vprašanje kulturne politike kot pa ekonomskih dejavnikov," zaključi sogovornik.