Petek, 7. 9. 2018, 18.35
6 let, 2 meseca
"Trboveljski dimnik je največji falični simbol v Evropi" #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,21
10
Dimnik TET je s svojimi 360 metri najvišji v Evropi in sedmi najvišji na svetu.
Trboveljski dimnik je s svojimi 360 metri najvišji v Evropi, v Sloveniji je to najvišja zgradba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je nastal zaradi okoljskih razlogov, danes pa je to impozantna identifikacijska točka Zasavja.
"To je bil velik dogodek," se gradnje takrat novega, 360 metrov visokega trboveljskega lepotca spominja lokalni fotograf Stane Weiss, ki je dokumentiral nastajanje industrijskega objekta vse od njegovih temeljev.
Dimnik TET (Termoelektrarne Trbovlje), ki je pred desetletji postal in vse do danes ostal najvišji v Evropi, sedmi najvišji na svetu in najvišja stavba v Sloveniji, je ob svojem nastanku nadomestil prej le 80-metrski izpušni stolp. Razlogi za višji dimnik so bili okoljski, s ciljem zmanjšati in bolj razporediti onesnaženost okolja.
Graditi so ga začeli septembra 1974, ko so v živo skalo vgradili 62 železobetonskih pilotov v obliki valjev. Slavnostno odprtje pa je bilo 1. junija 1976, na občinski praznik. Ob vznožju je polmer dimnika 27,5 metra, v višino pa se objekt oži, na vrhu je tako polmer betonskega plašča 7,7 metra. Po dosegljivih podatkih bi dimnik prenesel potres do 10. stopnje po Mercallijevi lestvici. Ob močnem vetru pa niha do okoli enega metra.
Fotografije gradnje dimnika TET Staneta Weissa
Elektrarno so ustavili, dimnik je ostal
Po tem ko so TET leta 2014 ustavili, dimnik nima več svoje funkcionalne vloge, ima pa (še vedno) velik simbolni pomen v družbi. Gre za impozantno, markantno točko v upravnem, gospodarskem in kulturnem središču v Zasavju - Trbovljah.
Dimnik TET je tako mogoče razumeti kot fizično in simbolno manifestacijo družbeno-kulturnih in gospodarskih razmer ter vsebin tega prostora. Je emblem preteklosti in platforma za imaginacije prihodnosti ter pomembna točka identifikacije zasavskega mesta in njegovih prebivalcev ter prebivalk. Je del industrijske dediščine in hkrati tudi objekt, ki izziva človeške omejitve oziroma zmožnosti.
Markantna točka v trboveljskem fizičnem in družbenem prostoru
"Točka, s katere vidiš svojo zgodovino"
"Bil sem otrok, ko so gradili veliki 'raufnk', ki bo rešil vse težave, se spominjam. To je bilo takrat, ko so v obdobju razvoja in velikih ambicij v Trbovljah veliko gradili. S ponosom smo spremljali, kako raste dimnik v višino, pozneje pa je ta postal dejstvo tega prostora," se nastajanja objekta spominja Trboveljčan, plesalec in koreograf Iztok Kovač, za katerega se je bolj neposreden in zapomljiv stik z dimnikom TET zgodil pozneje, v drugi polovici devetdesetih let.
Iztok Kovač se je namreč v sodobno-plesnem filmu Vrtoglavi ptič iz leta 1997, kjer se je podpisal pod koncept in koreografijo, Sašo Podgoršek pa pod režijo, povzpel na trboveljski dimnik.
Iz filma Vrtoglavi ptič iz leta 1997, koncept in koreografija Iztok Kovač, režija Sašo Podgoršek.
Pol ptič in pol človek
"Ko sva s Sašo razmišljala o vrtoglavem ptiču, o tem paradoksu, da obstajajo možnosti, vendar pa ni nujno, da ta krila, torej možnosti tudi izkoristimo. Za to so lahko različni razlogi, morda strahovi, vrtoglavica, pasivnost … A če ne narediš koraka, se ti nič ne odpre," o metaforiki vzpenjanja v industrijske višave v svojem primeru pripoveduje Kovač.
"Moja gesta plezanja na dimnik v filmu je tudi ta, da se na njem pojavi nekaj, kar tja ne spada in je po vrhu tega še nerodno, torej, ko se znajde že gori in se ob tem sprašuješ, kam naprej."
Ali kot je Eda Čufer o tem prizoru zapisala: "Pol človek, pol ptič, ki nosi v sebi letenje, pa vendar ne more resnično poleteti."
Trboveljski dimnik je točka ponosa lokalnega okolja, je del industrijske dediščine, najvišji falični simbol v Evropi ...
Pogled z vrha je veličasten
Plesalec in koreograf v dejstvu, da se je povzpel na vrh trboveljskega dimnika, kot nekdanji plezalec sicer ne vidi nič posebnega. Pa vendar, pogled z njegovega vrha je veličasten, pravi. "Znajdeš se na ozkem robu, kjer imaš pod sabo vso svojo zgodovino."
Od spodaj pa si lahko predstavljamo, da hoja po robu vrha visokega dimnika pomeni zgostitev prostora in časa, točko in čas popolne osredotočenosti. In je izkušnja, ki si jo zapomniš.
Dimnik kot tunel
Tretji stik z dimnikom je umetnik imel ob zadnjih volitvah, ko se je nanj obrnil lokalni politik z željo, da bi Iztok Kovač podprl njegovo stranko. Vprašal ga je, kakšen program imajo, in ko mu je govorili tudi o Tretji razvojni osi, je za povezavo med trboveljskimi hribi Kovač predlagal, da za tunel uporabijo kar dimnik, še o objektu, prostoru in politiki duhovito govori zgodba.
"Je pa dimnik spomenik," je še poudaril Kovač.
Stane Weiss je izbor fotografij o gradnji dimnika TET zbral v albumu, ki si ga v njegovem trboveljskem studiu Foto Weiss ljudje velikokrat ogledajo.
"Največji falični simbol v Evropi"
"Naš 'raufnk' je zagotovo eden izmed objektov v Sloveniji, ki najbolj obvladujejo prostor," o dimniku pravi kipar, direktor Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje, Zoran Poznič. "Za lokalno prebivalstvo je eden od glavnih simbolov identifikacije, nekakšen betonski, fundamentalistični duhovni steber, ki trboveljsko dolino osmišlja za vsa pretekla leta in obenem predstavlja 'stiletto', uperjen je naravnost v srce Boga, v točko neskončnosti," meni.
Poznič pravi tudi, da se okoli "našega dimnika spletajo legende, že zdavnaj je prišel v ljudske zgodbe in anekdote. Je točka prepoznavnosti naše skupnosti, njen ponos in ne nazadnje tudi največji falični simbol v Evropi".
Se pa ta dimnik pojavlja tudi v videu pesmi Eurovision iz albuma Spectre skupine Laibach.
Gradnja dimnika TET.
Točka ponosa
Za domačine, kot pravi Bogdan Šteh iz Delavskega doma Trbovlje, je dimnik lahko tudi točka ponosa. "Gre za objekt, ki je poznan tudi zunaj meja regije, s ponosom poveš, da si iz mesta, ki ima nekaj najvišjega v Evropi."
"Na simbolni ravni pa bi to lahko postal tudi svetilnik prihodnosti. Vedno moraš graditi na tistem, kar si bil. Če ne veš, od kod si prišel, tudi v prihodnje ne boš našel smeri," še pravi sogovornik. Dimnik je tako mogoče razumeti kot spomenik nekdaj močni energetski regiji, ki ima v simbolni preobleki tudi svojo prihodnost. Že zdaj pa je ta visoki objekt zanimiv za različne obiskovalce in obiskovalke teh krajev.
Posnetek z vrha
Spomnimo se lahko viralnega posnetka romunskega para, ki se je lani povzel na vrh trboveljskega dimnika. Njun posnetek z vrha pa je nato zakrožil po spletu.
Zamisli o tem, da bi vzpenjanje pod strokovnim vodstvom na trboveljski dimnik postalo del turistične adrenalinske ponudbe, obstajajo že nekaj časa. Vendar pa na tem področju ni nič novega, pojasnjuje direktor HSE – Energetske družbe Ervin Renko. Iščejo možnosti, tudi prek evropskih razpisov, kako to prostorsko markantno točko, ki ne služi več svojemu prvotnemu pomenu, pripraviti za drugo vlogo in jo tako odpreti za javnost.
10