Torek, 20. 11. 2018, 15.43
6 let, 1 mesec
Slovenski knjižni sejem znova odpira svoja vrata
S prireditvijo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se je začel 34. Slovenski knjižni sejem, ki so ga organizatorji navezali na stoletnico smrti velikega literata Ivana Cankarja. Prireditev je povezoval v Cankarja preoblečeni igralec Matjaž Pikalo, ki je med drugim razglasil, da je prejemnik Schwentnerjeve nagrade urednik Tine Logar.
Zbrane je na odprtju nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je izpostavil pomen branja za širšo razgledanost ter pomen branja leposlovja za lepše izrazoslovje. Dodal je, da nobena pametna naprava ne more nadomestiti občutka knjige v roki. Želi si, da knjiga vendar ne bi izumrla ter bi "ohranila svoj primat in častno mesto na naših policah, ker sicer ne bomo znali ceniti svojega naroda in jezika".
Šarec nagovoril vse, ki se ukvarjajo s knjigo, naj vztrajajo
Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti je po besedah Šarca vredno opomniti, da je prav jezik tisto, kar nas je ohranilo skozi stoletja. Na koncu je Šarec nagovoril vse, ki se v permanentni krizi ukvarjajo s knjigo, "da bi vztrajali, da ne bi obupali, kajti to je tisto, kar nas lahko ohrani kot narod".
Predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Bojan Švigelj je dejal, da ob pregledu stanja od prejšnjega sejma do danes založniki ne morejo biti zadovoljni. Ob tem se je spomnil besed starejših kolegov, da je kriza v založništvu vedno, založniki pa so še tu.
Slovenski trg je majhen, knjige bere zgolj slaba polovica ljudi, kupuje pa jih še manj ljudi. Pot Švigelj prepoznava v kontinuirani kampanji o pomenu branja in kupovanja knjig. Kljub vsej dostopnosti informacij na pametnih telefonih je dokazano, da je za učinkovito učenje potrebno poglobljeno branje, kar omogoča le knjiga, je opomnil.
Schwentnerjeva nagrada uredniku Tinetu Logarju
Odprtje je ponovno zaznamovala podelitev Schwentnerjeve nagrade, najvišjega priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Prejel jo je urednik Tine Logar, ki je dejal, da je poklic urednika vezan na mrežo sodelavcev, v kateri najpomembnejše mesto zasedajo avtorji: "Oni so srčika založništva in skupaj z drugimi umetniki srčika slovenskega naroda in narodne identitete, najbolj sem hvaležen, da sem lahko delal z njimi."
Priznanje Slovenskega knjižnega sejma je medtem prejelo Društvo slovenskih pisateljev, in sicer "za dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah osrednje slovenske knjižne prireditve". Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol pa je opomnil, da so knjižni sejmi trdoživi dogodki, ki že več stoletij predstavljajo srečevališča vseh, ki imajo radi knjige: "So prostori s tisočerimi vrati v druge prostore, svetove, življenja in čase."
Častna gostja letošnjega sejma je Madžarska
Vse do nedelje bo na sejmu razgrnjenih okoli 25 tisoč knjig, ki jih bo ponudilo 106 razstavljavcev, kar je deset odstotkov več kot lani. Razstavljavci bodo med drugim predstavili tudi tri tisoč novosti.
Častna gostja letošnjega sejma je Madžarska. Ta se v sodelovanju z Balassijevim inštitutom v Ljubljani ne predstavlja le prek literature in nekaterih njenih predstavnikov, kot je letošnji častni gost sejma, madžarski literat Peter Nadas, ampak tudi prek filma, glasbe, plesa in kulinarike.
Med gostujočimi literati tudi Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič
Na sejmu bo gostovalo več kot sto literatov, med njimi bodo svoje življenjske obletnice pred javnostjo obeležili nekateri ugledni slovenski ustvarjalci, kot so Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič. Podelili bodo tudi deset nagrad, že nocoj bodo razkrili letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
Letošnja največja vsebinska novost sejma je Fotocona, tako imenovani prostor za fotografijo, ki je prav tako del knjižne produkcije. Še ena novost je strokovni del Cicifesta, ki bo v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto posvečen raziskovanju in spodbujanju nadarjenosti pri otrocih.