SiolNET. Trendi Kultura
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Širša masa ljudi kulturnike dojema kot zažiralce in brezdelnike"

0

termometer

"Kultura v Sloveniji nima svojega mesta. Dojema se jo kot zabavo ali dekor," je prepričana pevka Manca Izmajlova, ki opozarja na težak položaj: "Iz vseh morebitnih proračunov je bila črtana prva."

Se spomnite vašega prvega nastopa in feedbacka s strani publike? Kje in kdaj ter s kakšnim delom ste se predstavili? Prvič sem nastopila pri šestnajstih letih in sicer na tekmovanju Prvi glas Gorenjske. Pela sem pesem Memory iz muzikala Cats in prejela drugo nagrado. Takrat sem za seboj že imela prve ure petja in uspešen nastop me je vzpodbudil, da sem s pianistom začela redno nastopati v coctail baru na Bledu. Pesem Memory pa se za "usodno" izkazala zame še enkrat. Ko sem prvič gledala ta muzikal na odru, sem sem prav med to pesmijo odločila, da pustim študij prava in odidem na avdicije za študij mjuzikla v London.

Kakšen je vaš odnos do kulture? Kako je v Sloveniji poskrbljeno za samostojne kulturne delavce? Slovenci ne marajo, da ljudje izstopajo. Neverjetno je, da se v deželi tako talentiranih, inovativnih in iskrivih ter dobro izobraženih ljudi, nenehno zatira presežke in da se mnogi raje kot da bi se tukaj borili z nesmisli, odločijo za odhod v tujino.

Kultura v Sloveniji nima svojega mesta. Dojema se jo ali kot zabavo ali kot dekor, v družbi ni vedenja, da je to osnovna sestavina naroda, da ga brez nje preprosto ni. Premalo se ve tudi o takoimenovanem kulturnem marketingu, kultura je lahko zelo dobičkonosna in velika promocija države (poglejte na primer Salzburg). Širša masa ljudi kulturnike velikokrat dojema kot neke zažiralce in brezdelnike, problem je tudi v tem, da pri nas ne znajo ločiti dobrega od slabega in se vse kulturnike dojema podobno. Šele ko dobiš potrditev v tujini, pridobiš spoštovanje doma, doma merila niso postavljena, v resnici se ne ve, kaj je res dobro. Državni denar pa največkrat podpira drage moderne projekte ali pa zelo etno projekte. Oboji so tujcem dostikrat nerazumljivi.

Ker ste precej dejavni tudi izven meja matične domovine, me zanima, kaj bi tujcem, ki jih zanima slovenska kultura, svetovali: kateri slovenski film si morajo ogledati, katero knjigo domačega avtorja si morajo prebrati in kateri glasbeni album mora postati sestavni del njihovih CD polic? Svetovala bi jim film Vesna, knjige Ivana Cankarja in zgoščenko Slovensko srce, ki zaobjema najlepše slovenske pesmi iz različnih žanrov v novih priredbah.

S katero umetniško zvrstjo bi se želeli še aktivneje ukvarjati? Samo in še več s petjem.

Katero knjigo ali knjige prebirate v teh dneh? Katera zvrst literature vas najbolj pritegne? Ponovno prebiram knjigo Leta, Annie Ernaux, ki me je zelo prevzela. Na splošno imam rada knjige, ki mi dajo misliti, od katerih izvem kaj novega in ki me sprostijo, ter poudarijo lepo, ne pa slabo v življenju. Ves čas pa prebiram tudi malo Puškina in malo Shakespearja v izvirniku, ki sta moja najljubša avtorja.

Ste bolj naklonjeni obiskovanju megalomanskih kinematografov ali intimnejših gledaliških hramov? Katero predstavo ali film ste si ogledali nazadnje in kako bi jo ocenili? Filme navadno gledam doma. V kino greva z možem le nekajkrat na leto, pa še to gledat le filme, ki potrebujejo veliko platno. Zadnji filmi, ki sem jih gledala so bili: francoski L'arnacoeur (zelo zabaven, obožujem francoske komedije), Jane Eyre (v redu, ampak, ker iz otroštva znam knjigo skoraj na pamet, malo preveč površen) in ganljivo rusko nadaljevanko Otroci Arbata, ki je narejena po znani knjigi.

Kakšna je vloga kulture v današnjem času? Ali lahko prebudi Slovence? Ne vem, kaj lahko prebudi Slovence iz začaranega kroga negativnih misli. V prvi vrsti menim, da bi se morali prebuditi mediji in začeli poročati več in bolj pozitivno. Mislim, da povprečnega Slovenca mine volja do življenja že, če vsak dan gleda poročila. Veliko spremljam tuje medije in nikjer ne poročajo s tako negativnim tonom, kot pri nas.

Kultura v Sloveniji preživlja težke čase. O tem se malo govori, a iz vseh morebitnih proračunov je bila črtana prva. Poznam veliko zelo kakovostnih umetnikov, ki trdo delajo in zadnja leta zelo težko živijo. Preživeti na svobodi je nemogoče, sistem " vsi enaki", ki vlada pri nas, peha umetnike, ki imajo prav tako otroke, kredite itd., da si najdejo kakršnokoli redno zaposlitev, ki ščasoma ubije iskrico pravega ustvarjanja pri njih. Pa čeprav se največ ur in najbolj stresno dela, ko si na svobodi. A ur, ko vadimo, nihče ne vidi in plača.

Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj? Mislim, da znana računica 5 odstotkov talenta in 95 odstotkov dela, drži. Veliko je nadarjenih ljudi, a le redki iz sebe s trdim delom in železno disciplino naredijo vrhunske umetnike. Sama lahko govorim v prvi vrsti za glasbenike, poznam kar nekaj svetovno uspešnih. Nikoli niso zadovoljni sami s sabo. Lahko cela dvorana rjovi od navdušenja, a on bo vseeno na koncu koncerta nekaj premleval, primerjal, razmišljal, kaj je storil narobe. Težka naloga je tudi to, da moraš nekaj izjemno tehnično dodelati (predstavljajte si balet), na odru pa vso to tehniko dati v ozadje in pokazati samo dušo. To je najtežje balansirati in najbolj spoštujem umetnike, ki to znajo.

Kaj ste po številnih izkušnjah spoznali: je pri uspehu ključnega pomena talent, trdo delo, dobro mreženje, izgled, sreča, morda zmes tega ali celo kaj šestega, xy? Talent, trdo delo (ki se nikoli ne konča), biti ob pravem času na pravem mestu in karizma na odru. Pa navadno so bolj uspešni ljudje, s katerimi je veselo, kot tisti, ki so čemerni. To je tudi moj moto v življenju.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin