Četrtek, 13. 3. 2014, 17.31
8 let, 7 mesecev
Severnokorejska diktatorja tudi pravljičarja
Literarni teoretik s sydneyjske univerze Christopher Richardson se je ob analizi severnokorejske otroške književnosti posvetil tudi otroškim pripovedim, ki sta jih podpisala nekdanja diktatorja Kim Il Sung in njegov sin Kim Jong Il. Pripoved o preobrazbi dečkov v bandite, nekakšna oda o odrešilni moči nasilja, naj bi bila izpod peresa Kin Jong Ila. Njegov oče pa naj bi bil avtor protiameriške pravljice o metulju in petelinu.
Otroška zgodba Kim Il Sunga, ki je bila prvič objavljena leta 1989, s svojo ideološko perspektivo napada "kulturne nečistosti, kapitalistične degeneracije in razraščeni individualizem, ki je porazil čiste ideje o kolektivu", politično ambicioznost zgodbe za Guardian povzema raziskovalec.
Pripoved je postavljena v vas, ki je metafora za Severno Korejo, obkroženo s številnimi nevarnostmi in sovražniki, ki ji grozijo. Okoli idilične vasi mrgolijo pošastna bitja, ne manjka velikanov, neprijetna pa je tudi pokrajina. Vaščani, nasprotno, so lepo oblečeni, urejeni, prijetni na pogled, kakor sta zgledna tudi njihovo življenje in okolica. Pripoved svoj vrhunec doseže s tem, ko vaški otroci z neusmiljenim nasiljem pokončajo vsiljivce iz zunanjega sveta.
Po krvoločnem dogodku "vzide sonce, junak zgodbe Ye-dong pa podčrta moralni nauk zgodbe", pripoved predstavlja Richardson. "Ne glede na to, kako močan je naš sovražnik, ga lahko vedno premagamo, če bomo le združili svoje moči in modrost ter imeli pogum za to. Naj naša vas postane raj na Zemlji."
"Glede avtorskih pravic teh dveh pravljic med založniki v Demokratični ljudski republiki Koreji obstajajo dvoumnosti. Ni izključeno, da voditelja pripovedi nista dala napisati nekomu drugemu," je svoj dvom za Guardian pojasnil Richardson. Mogoče bi bilo, da so v obdobju njunega vladanja zbrali skupino pisateljev v senci, ki so v pravljice ujeli ideološko bistvo njune politike, to pa prekrili z literarnimi veščinami.
Basen, ki ponazarja politični dvoboj med državama, pa ni edina, ki jo pripisujejo Kim Il Sungu. Njegova naj bi bila tudi otroška zgodba Krilati konj, ki je nastala v sedemdesetih letih. A ker v Severni Koreji neprestano izdajajo pripovedne klasike, se tudi ta zgodba vedno znova pojavlja v sodobnih različicah. V njej se prav tako ponavlja junak, ki je za svojo vas pripravljen tvegati vse, rešitev za njegov svet pa se tudi v tem primeru skriva v nasilju.
Presenečenje ob spoznavanju diktatorske literature za otroke pa je literarn raziskovalec izrazil še na eni ravni. In sicer, da so zgodbe kljub vsemu celo "kar prijetne" za branje. "Osupel sem, da so knjige Kim Jong Ila in Kim Il Sunga zelo berljive in na prvi pogled sploh ne tako avtoritarne. Severnokorejske otroške knjige in risanke so pogosto zabavne, barvite in dinamične, na prvi pogled se ne razlikujejo veliko od otroškega čtiva drugod po svetu."
Pa vendar – ne glede na slogovne različnosti in radoživosti, ki jih na prvi pogled dajejo zgodbe – je vanje vedno vpleteno politično sporočilo, ki poudarja predvsem pomen nacionalne kohezivnosti, ideološke jasnosti in čaščenje državnega voditelja.