Projekt EPK končan, kako so ga sprejeli obiskovalci?

Z raziskavo so sistematično spremljali odziv na projekt EPK na ravni Mestne občine Maribor in na ravni celotne Slovenije ter v preteklem letu opravili po štiri meritve v različnih časovnih razdobjih. Raziskava je zajemala merjenje stopnje poznavanja projekta, obiskanosti dogodkov in oceno pomena projekta EPK.

Rezultati so pokazali, da je prepoznavnost projekta EPK za časa izvajanja naraščala in višek dosegla v drugi polovici leta, ko je bilo tudi največ obiska. Raziskava javnega mnenja, ki jo je lani opravilo podjetje RM Plus in ki so jo danes predstavili v Mariboru, je pokazala tudi, da je projekt lani dodatno pritegnil obiskovalce v eno izmed partnerskih mest projekta.

Raziskava med vprašanimi iz celotne Slovenije je med drugim pokazala, da je Maribor prav zaradi EPK obiskalo 26,2 odstotka anketiranih, 12,5 odstotka pa jih je obiskalo katero od partnerskih mest prav zaradi dogodkov EPK.

Slabši obisk zaradi oddaljenosti Maribora? "To je lep pokazatelj, koliko je sam projekt dodatno pritegnil ljudi v mesto ali partnerska mesta in s tem povzročil neko večjo živahnost ter imel tudi neke ugodne učinke na druge dejavnosti," je danes v Mariboru rezultate interpretiral direktor podjetja za tržne raziskave in marketing RM Plus Branko Žnuderl.

Po drugi strani pa je med razlogi za "neobisk" kakšnega dogodka EPK v 46 odstotkih prevladala oddaljenost od kraja dogodka.

Glede ocen pomena EPK za Maribor in partnerska mesta se je večina anketirancev na nacionalni ravni strinjala, da je "Maribor lahko ponosen, da je bil evropska prestolnica kulture", saj so na lestvici od ena do pet ta kriterij ocenili z visoko oceno 4,47. Podobna je bila slika med anketiranimi Mariborčani.

Najbolj priljubljeni koncerti, gledališke in operne predstave Anketno spremljanje projekta med Mariborčani je med drugim pokazalo tudi, da je bil Festival Lent eden od ključnih dogodkov EPK, je poudaril Žnuderl. Na nacionalni ravni pa je raziskava pokazala, da so ljudem najbolj ostali v spominu koncerti ter gledališke in operne predstave.

Da je kar okoli 90 odstotkov anketiranih spontano in spodbujeno prepoznalo projekt EPK, je izjemen rezultat, v kolikor ga primerjamo z raziskavami v drugih evropskih prestolnicah kulture, je menila generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer. Takšen rezultat presega pričakovanja vodilnih pri projektu, Evropska komisija pa bi ga pozitivno ocenila že, če bi segal čez 30 odstotkov, je pojasnila in dodala, da to prispeva tudi k celotnemu ozaveščanju blagovne znamke EPK.

Ob tem je poudarila, da podatki kažejo podobo, ki so jo pomembno sooblikovali tudi mediji. Je pa sicer menila, da bi bilo zelo smotrno, da bi bila raziskava opravljena kakšne tri ali štiri leta pred začetkom projekta, saj bi tako lahko z gotovostjo ocenjevali, kako uspešne so bile priprave in kako je projekt prispeval h kulturni osveščenosti v prostoru.