Pri Sanjah ljubezenska in refleksivna poezija Neže Maurer

Ta v treh poglavjih - Hrepenenje, Iste besede ne pomenijo vselej isto in Vlaki vabijo - prinaša avtoričin nabor pesmi z ljubezensko in refleksivno tematiko. V vseh se kaže avtoričina iskrenost, saj, kot je dejala, se noče oz. ne zna pretvarjati.

Po pesničinem mnenju ljubezen vedno diši. "Lahko grobo, lahko pretresljivo, vsekakor pa z močjo, ki omami. Četudi veš, da boš pot za njo plačal, greš za njo; in če si dovolj močan, tudi preživiš," je dejala na predstavitvi knjige, sestavljene iz treh ciklov.

V prvem je Maurerjeva zbrala pesmi o hrepenenju in rožah, v drugem so pesmi o njeni neuničljivi zaljubljenosti. "Tu so zbrane pesmi, ki so se pisale same; zaljubljenim osebam sem kradla čustva," je pojasnila. Tretji cikel pa ponuja pesmi in razmišljanja o vlakih, ki jih je vse življenje imela neskončno rada. "Izleta v Pulj se nisem veselila zaradi morja, pač pa zaradi vožnje z vlakom," je ponazorila.

V pogovoru z urednico Tjašo Koprivec se je dotaknila različnih tem, med njimi tudi pomanjkanja. Tega je primerjala s cvetlicami, ki rastejo skoraj brez svetlobe. "Tako kot so te rožice mile, je podobno občutljiv in ranljiv tudi človek v pomanjkanju," je razmišljala.

Na vprašanje, če je lahko samota srečna, je odgovorila, da le v primeru, če imaš veliko domišljije. Če pa je nekdo vedno vpet v družbeno dogajanje, zna biti samota pusta. "Odvisno od razvitega notranjega sveta," je menila pesnica, ki je svoja dela na svetlo dala šele takrat, ko je menila, "da se jim ne bodo smejali".

Spremno besedo je napisal Marko Črtalič, ki, kot je dejal, s pesnico sodeluje že več kot 20 let. Njuno sodelovanje temelji na glasnem branju pesmi. Šele, ko pesnica sliši napisano, se odloči, ali je dobro, je dejal.

Ilustracije h knjigi, ki jo je oblikovala Jana Pečečnik, je prispeval Edi Sever.

Neža Maurer se je rodila leta 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je na Primorskem. Pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na Filozofski fakulteti. Delala je kot novinarka in urednica. Izdala je prek 20 pesniških zbirk za odrasle in približno toliko tudi za otroke. Številne otroške pesmi - okrog 450 - so doživele uglasbitev. Je tudi avtorica proznih del za odrasle in otroke ter več kot 80 radijskih iger. Za svoje delo je prejela več nagrad.