Prelistano: Plen

Avtor: Georgi Grozdev Prevod: Borut Omerzel Založba: Družba Piano, 2011 Cena: 19 evrov (trda vezava)

Plen je roman, ki ga moramo brati še posebej pozorno, saj je težko razluščiti bistvo zgodbe. Takoj na začetku, ko si naslikamo prizor na preži, na kateri s puškama čakata ameriška turistka Mary in domačin Hunter (Lovec), se zazdi, da bomo spremljali nenavadno ljubezensko zgodbo, ujeto med bolgarske gozdove in tamkajšnjo tradicijo lova.

A liki prihajajo in odhajajo, sledimo jim skozi skrivnostne gozdove, zapuščene vasice, prazne hiše, na poti pa srečujemo jelene, košute, medvede, divje svinje. Dogajalni čas bi lahko bil raztegnjen na stoletja, če se ne bi sem in tja med besedami znašlo kaj novodobnega. Avtomobili, računalniki, pištole z dušilci. Hans, še eden od lovskih turistov, ki v hribe prihajajo občasno, je na primer poslovnež iz Münchna. Tudi kraj bi v tej narodnostno mešani druščini le stežka določili, če ne bi na strani 39 le pisalo:

Bolgarija iz Plena je zelo moreča. Govora je o posilstvih, ugrabljenih deklicah, bolezni, starcih in pokopališčih. Skozi celotno knjigo se nam zdi, da tudi sami hodimo skozi neskončen, temačen gozd. Stavki so kratki, odsekani, ves čas smo na preži, prisluškujemo glasovom gozda. Tako kot Hunter iz romana tudi mi ne vemo, ali smo lovec ali plen. Kdo lovi koga? Nas ima kdo na muhi?

Nekaj človeškosti vendarle najdemo prav v odlomkih, kjer se srečujeta Mary in Hunter, Američanka in Bolgar. On z megleno, temačno preteklostjo. Močan, robat, izbrušen. Ona pa tudi prav nič ne ustreza stereotipni podobi nežne ženske, Zahodnjakinje. Streljanje ji gre dobro, ima oster instinkt, obenem pa ohranja svojo ženstvenost, kar Hunterja očara. Zapleteta se v seksualno razmerje, v katerem sta lahko enakovredna.

Roman Plen je prvi v slovenščino preveden roman bolgarskega pisatelja Georgija Grozdeva (1957).