Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
19. 10. 2015,
19.57

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Ponedeljek, 19. 10. 2015, 19.57

8 let

Zakaj bi si skrajšali življenje, ko pa se lahko razmere spremenijo že v naslednjem trenutku?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Dragi Vincent je mladinski roman, ki presega lahkotno pisanje za najstnike. Govori o ljubezni, že res, a ne (le) o romantični zaljubljenosti, temveč tudi o njenih temnih plateh in zapletenih plasteh.

Avtor: Mandy Hager Prevod: Nataša Grom Založba: Miš, 2015 Cena: 27,95 evra (trda vezava, 245 strani)

Tara McClusky je sedemnajstletnica, nad katero se naenkrat zgrne več težkih reči in čustev. Namesto da bi uživala v brezskrbnem življenju mladostnice, krasi jo tudi izjemen dar za slikanje, se mora spopasti z družinskimi težavami in skrivnostmi.

Njen oče je invalid, mama pa ves čas na robu z živci. Tarina starejša sestra Van je pred leti nenadoma umrla, njena smrt je vse zelo zaznamovala. Najstnica po svojih najboljših močeh pomaga staršem in se ob tem pripravlja na sprejemne izpite za likovno akademijo. Ko odkrije, da je sestra naredila samomor, se Tarin svet še bolj zamaje.

V uteho ji je dvoje. Prebira pisma nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha, ki jih je ta pisal bratu Theu, proučuje njegove slike in življenje. Hkrati pa stke tople vezi s profesorjem Stockhamerjem, s katerim se veliko pogovarja.

Pri prebolevanju sestrine smrti in družinske stiske ji pomaga tudi profesorjev mladi vnuk Johannes, v družbi katerega se Tara sprosti in se vanj zaljubi.

Roman Pisma Vincentu je daleč od lahkotnega najstniškega branja. Pisateljica, ki so jo za ta roman na domači Novi Zelandiji tudi nagradili, zgodbo o Tari pripoveduje na način, ki ponuja tako bralni užitek kot gradivo za razmišljanje o življenju, njegovi minljivosti, odnosih in predvsem o volji. Volji do življenja.

Kot je v pripisu zapisala avtorica in v enem odstavku (od sicer številnih) opisala sporočilo svoje knjige:

Samomor ni niti najmanj očarljiv, skrivnosten, smiseln ali neizbežen. Za vse pomeni surov in okruten konec – in travma te prežema še leta in let. Z njim nihče ničesar ne pridobi. Zakaj bi si skrajšali življenje, ko pa se lahko razmere spremenijo že v naslednjem trenutku? Nikoli ne vemo, kaj nas čaka za vogalom – to je čudovit del življenja, ki nam vedno obeta nove priložnosti.

Ne spreglejte