Četrtek, 11. 6. 2026, 7.52
1 mesec, 1 teden
Dopoldne v službi, zvečer v obrambi prvakov: zgodba 21-letnega Matevža Kobala
Slavje je mimo, medalje so pospravljene, pogled pa je že usmerjen naprej. NK Vrhnika se po osvojitvi 3. slovenske nogometne lige zahod pripravlja na novo sezono in nastop v drugi ligi. Ena od zgodb šampionske ekipe je 21-letni Matevž Kobal, osrednji branilec, ki je bil del najboljše obrambe lige. Njegov nogometni vsakdan je daleč od glamurja profesionalnega športa: služba, vožnje, treningi in dokazovanje v ekipi, ki je sezono končala z najboljšo obrambo lige.
Takšen ritem ni bil izjema, ampak velik del njegove sezone. Za 21-letnega nogometaša je bila to sezona, v kateri je z Vrhniko osvojil prvenstvo 3. slovenske nogometne lige zahod in naredil prvi veliki korak proti višji ravni nogometa.
Na papirju je to zgodba o napredovanju v drugo ligo. V resnici pa je tudi zgodba o discipliniranem mladem nogometašu, ki razume, da se pot navzgor začne precej daleč od velikih stadionov: s službo, treningi, potrpežljivostjo in jasnim ciljem.
Vrhnika je sezono končala z izjemnim izkupičkom. Na 26 tekmah je dosegla 17 zmag, pet remijev in štiri poraze. Zabila je 63 golov in jih prejela le 21. To pomeni, da je imela najboljšo gol razliko, dala največ zadetkov in jih prejela najmanj.
Ko obramba postane zgodba prvenstva
V nogometu so pogosto najvidnejši napadalci. Njihovi goli odločajo tekme, o njihovih številkah najpogosteje beremo v naslovih. Toda prvenstva se pogosto dobivajo tudi drugače: z obrambo, disciplino, zanesljivostjo in s tem, da ekipa tudi v težkih trenutkih ne razpade. Prav v tem delu zgodbe je imel pomembno vlogo Kobal, osrednji branilec ekipe, ki je prejela najmanj zadetkov v ligi.
Zanimivo je, da Kobal svoje nogometne poti ni začel v obrambi. Do kadetskih let je igral v napadu, prelom pa se je zgodil pri Olimpiji, ko ga je takratni trener Sebastjan Cimerotić postavil na položaj osrednjega branilca. Pozneje je prek Nove Gorice, Ilirije in Radomelj prišel do Vrhnike, kjer je v članskem nogometu našel okolje, v katerem lahko pokaže največ.
"Zelo zgodaj smo začutili, da lahko naredimo nekaj velikega," pravi Kobal o ekipi. Po njegovih besedah se je to videlo že po prvih štirih ali petih tekmah, ko je Vrhnika igrala tudi proti najmočnejšim tekmecem in jih premagovala brez večjih težav.
A sezona kljub temu ni bila odločena vnaprej. Prav nasprotno. Matevžu bo ostala v spominu tudi zato, ker je bilo prvenstvo odločeno šele v zadnjem krogu.
To je dalo naslovu še večjo težo. Ni šlo za sprehod do prvega mesta, ampak za sezono, v kateri je bilo treba zdržati do konca. In vrhniška ekipa je zdržala.
Ekipa, ki je držala skupaj tudi zunaj igrišča
Kobal kot največjo moč ekipe izpostavi odnose med igralci. Pravi, da je bila ekipa sproščena, povezana, osredotočena na zmage in dobra tudi zunaj igrišča. Veliko igralcev se je poznalo že od prej, večinoma prihajajo iz Ljubljane ali z Vrhnike, zato se je slačilnica hitro povezala.
Pomembno vlogo je imel zlasti kapetan moštva Dejan Đermanović, nekdanji kapetan Olimpije in igralec z bogatimi izkušnjami. Kobal ga opiše kot lepilo ekipe. Posebno motivacijsko in strokovno vlogo je imel trener, ki je ekipi po eni strani omogočil dovolj sproščenosti, hkrati pa ohranil profesionalnost in osredotočenost na zmago.
Ta profesionalnost je bila za tretjo ligo očitna. Kobal pravi, da je bila Vrhnika ena redkih ekip, ki je imela na treningih redno po 15, 16, 17 ali 18 igralcev. Marsikje drugje jih je bilo manj kot deset. To je razlika, ki se čez sezono pozna.
Tempo ni enostaven
A za mladega igralca tak ritem ni preprost. Kobal je dopoldne v službi. Ob tem štirikrat na teden trenira, se vozi na Vrhniko in išče ravnotežje med službo, utrujenostjo in nogometom. Pri tem ima, pravi, srečo tudi v službi. Šefi so razumevajoči, zato se lahko, kadar je povsem izmučen, tudi dogovori. A osnovno pravilo ostaja enako: služba, treningi in nogomet morajo nekako iti skupaj.
Kako gre?
"Po pravici povedano ne gre, ampak mora iti," odgovori zelo neposredno.
To je morda najboljši opis realnosti številnih mladih nogometašev v nižjih ligah. Na eni strani imajo velike cilje, na drugi pa povsem običajno življenje: delo, obveznosti, utrujenost, vožnje in treninge pozno popoldne ali zvečer. Včasih pride tudi dan, ko glava ni več povsem na igrišču. A če želiš naprej, moraš iti skozi to.
Druga liga kot prva velika stopnička
Za Kobala je naslov prvaka več kot le ekipni uspeh. Zanj je potrditev, da se delo vrača. "To mi pomeni potrditev za dobro, trdo delo. Je motivacija za naprej in dobra popotnica za prihodnost," pravi.
Prihodnost se zdaj začenja v drugi ligi. Vrhnika bo v naslednji sezoni igrala stopničko višje, priprave pa se začnejo 25. junija. Za klub je to velik korak, za Kobala pa tudi osebna priložnost. Druga liga je bližje profesionalnemu nogometu, bližje večji konkurenci in bližje sanjam, ki jih mladi branilec ne skriva.
Čez tri leta se vidi na precej višji ravni nogometa. Ne ve še, ali v Sloveniji ali tujini, a cilj je jasen: igrati na visoki ravni. Posebej ga privlači Italija. Pravi, da je italijanski nogomet fizičen in zelo primeren za obrambne igralce njegovega tipa.
Njegov nogometni idol je Cristiano Ronaldo, stadion, na katerem bi nekoč rad zaigral, pa je madridski. A med Vičem, Vrhniko, službo in velikimi stadioni je še dolga pot.
Matevž Kobal to ve. Zato ne govori kot nekdo, ki misli, da mu bo uspelo samo zato, ker si to želi. Govori kot nekdo, ki razume, da je treba najprej narediti naslednji trening, naslednjo vožnjo, naslednjo tekmo.
Letos je z Vrhniko osvojil tretjo ligo. Naslednji korak bo druga. In če je zgodba mladega branilca kaj pokazala, je to, da se nogometne sanje ne začnejo vedno pod žarometi. Včasih se začnejo dopoldne v službi, zvečer pa nadaljujejo v obrambi prvakov.
Matevž Kobal je nogomet začel igrati pri Olimpiji, kjer je bil od mladih nog. Do kadetskih let je igral v napadu, prelom v njegovi karieri pa se je zgodil pri približno 16 letih, ko ga je takratni trener Sebastjan Cimerotić postavil na položaj osrednjega branilca.
Ta poteza se je pokazala kot zelo pomembna. Na novem položaju so pri Kobalu prišle do izraza lastnosti, ki jih potrebuje dober osrednji branilec: moč, mirnost, občutek za prostor in sposobnost branja igre. Cimerotić je bil eden prvih, ki je v njem prepoznal večji potencial, mu zaupal in mu pomagal, da se je o njem začelo resneje govoriti.
Po Olimpiji je Kobal igral v Novi Gorici, kjer je z mladinsko ekipo napredoval v prvo ligo. Sledilo je obdobje pri Iliriji, nato pa pomembna postaja v Radomljah. Tja je prišel kot tretji ali četrti osrednji branilec, a si je že po približno mesecu dni izboril mesto v prvi postavi.
V Radomljah je imel pomembno vlogo trener Dragan Čadikovski, ki mu je veliko pokazal tako na igrišču kot zunaj njega. Kobal poudarja, da se je v tem obdobju učil tudi širšega nogometnega razmišljanja: kako se obnašati, kako se pripraviti in kako razmišljati kot igralec, ki želi napredovati. V Radomljah je nosil tudi kapetanski trak.
Ko je začutil, da želi narediti naslednji korak in igrati članski nogomet, je začel iskati novo okolje. Po pogovorih z Vrhniko je hitro začutil, da je to prava pot zanj. V klubu je zdaj leto in pol, prav na Vrhniki pa je v šampionski sezoni našel vlogo, v kateri lahko pokaže največ.
NK Vrhnika je naslov prvaka 3. SNL Zahod osvojila 23. maja 2026, v zadnjem krogu sezone 2025/26. Na gostovanju v Trbovljah je premagala Rudar z 1:4, hkrati pa je Šenčur doma izgubil proti Izoli z 0:3. Takšen razplet je Vrhniki prinesel prvo mesto v zahodni skupini 3. slovenske nogometne lige in napredovanje v 2. SNL.
Naročnik oglasne vsebine je Astech.
