PRELISTANO: Krive so zvezde

Avtor: John Green Prevod: Boštjan Gorenc Založba: Mladinska knjiga Cena: 29,95 evra (trda vezava)

Mladinski roman Krive so zvezde se po opisu sprva zdi kot nočna mora vsakega hipohondra, ki ob ogledu zdravniške televizijske serije ugotovi, da ima zagotovo katero od omenjenih bolezni. Ali pa vsaj kot res moreč neodvisni film, v katerem vsi pospešeno umirajo, le da nekateri to naredijo pred koncem, nekateri pa po koncu filma. A ko se umiranja loti John Green, nas vse skupaj vendarle navdaja z zadostno mero optimizma in sprijaznjenosti, da branje postane znosno, tudi ganljivo.

Dva najstnika, ki ju je, še preden sta dopolnila 18 let, doletela diagnoza neozdravljivega raka in s tem obsodba na zgodnjo smrt, se v romanu Johna Greena odločita, da rak ne bo zaznamoval njunih zadnjih dni. Hazel in Gus, ki se spoznata na skupini za samopomoč, sta izpod peresa Greena simpatična, zabavna in prav nič najstniško nadležna. K temu verjetno pripomore tudi izvrsten prevod Boštjana Gorenca, ki mu uspe najstniško govorico ujeti v njenem ritmu, brez pretiranega opiranja na slengovske izraze. Od eksistencialistično obremenjenih prostih metov na koš do rakovih priboljškov se roman Krive so zvezde ves čas sprehaja med simpatično in duhovito pripovedjo o mladostni ljubezni ter hudo tragiko neozdravljive bolezni.

Namesto da bi životarila, se mlada zaljubljenca pogovarjata o knjigah, igrata videoigre in pomagata prijatelju, da se maščuje dekletu, ki ga je pustilo tik pred operacijo, po kateri je izgubil vid. Najbolj razburljiva pa je njuna dogodivščina, ko se odločita, da želita izvedeti, kaj se zgodi po koncu njima ljubega romana, zato poiščeta skrivnostnega pisatelja in ob tem doživita zvezde, mehurčke in kar še spada k romantičnim izletom.

Nad romantiko in duhovitostjo ves čas lebdi neizbežna zgodnja smrt, ki odnosom v knjigi daje dodatno težo, a tudi lepoto. Tako ni čudno, da večina bralcev poroča o izdatnem jokanju in solzenju ob branju sicer duhovitih vrstic.