SiolNET. Trendi Kultura
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

PRELISTANO: Hamam Balkanija

2

termometer

Do zadnje podrobnosti izklesana živa pripoved, v kateri Istanbul poda roko Beogradu in velika imena Osmanskega cesarstva in sedanjosti rešujejo težko razrešljivi rebus: dvojnost identitete.

Avtor: Vladislav Bajac Prevod: Višnja Fičor Založba: Sanje, 2012 Cena: 12,99 evra (mehka vezava), 33,95 evra (trda vezava)

Vladislav Bajac, ki se je slovenskim bralcem pred leti predstavil z navdihujočo Knjigo o bambusu, se vrača v velikem slogu – z obrušeno romaneskno pripovedjo Hamam Balkanija, ki se je leta 2008 ovenčala z mednarodno nagrado balkanika za najboljši roman na področju Balkana ter istega leta postala najboljša in najbolje prodajana knjiga v Srbiji, kjer je doživela tudi več ponatisov.

Avtor v zgodbi romana preplete dve časovni obdobji – Osmansko cesarstvo 16. stoletja in sodobni čas –, ki ju v slovenskem izvodu razločujejo gosto nizajoča se poglavja v dveh različnih pisavah, v izvirniku pa se je srbski pisatelj celo poigral s poglavji v cirilici in latinici. Na dvojno časovno podlago Bajac umesti pomembne osebnosti posameznih obdobij, razpete med dve identiteti, in razišče, kaj se dogaja v njih in okoli njih.

V prvi pripovedi spoznavamo posameznike, ki so pisali zgodovino Osmanskega cesarstva. Na Bajčevem piedestalu se znajdeta veliki vezir Mehmed paša Sokolović s 14-letnim vezirskim stažem, ki kot de facto vladar turškega imperija ni vladal z mečem, ampak s ščitom, in čudežni gradbenik Mimar Sinan, ki je v svojih arhitekturnih dosežkih, posejanih po vsem cesarstvu, združil srbsko in slovansko tradicijo z evropskimi smernicami in za seboj pustil prekrasno zapuščino. Ob bok jima stopajo Sokolovićev vezirski predhodnik Rustem paša Opuković, sultan Sulejman Veličastni in drugi snovalci usode Osmanskega cesarstva v 16. stoletju.

Druga pripoved je avtorjevo pisateljsko popotovanje, ki predstavi dileme sodobnega romanopisca, proces snovanja romana in pisateljeve premisleke o dvojni identiteti oziroma njegove pogovore o tej temi s sodobniki z dvema svetovoma v sebi. V zgodbo tako zakorakajo turški nobelovec Orhan Pamuk, pesnik beatniške generacije Allen Ginsberg, legendarni ameriški založnik James Laughlin, argentinska književnika Juan Octavio Prenz in Jorge Luis Borges, francoski romanopisec libanonskega porekla Amin Maalouf, glasbena legenda Leonard Cohen, poznavalec budizma Čedomil Veljačić in še vrsta drugih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin