Torek, 20. 3. 2018, 15.43
6 let, 8 mesecev
Prostor za razmislek in demokratično razpravo
Odslej tudi v Ljubljani prostor Vaclava Havla - kraj za demokratično razpravo #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Ljubljana se z zasnovo prostora Vaclava Havla – mize okoli drevesa z dvema stoloma, v Severnem parku pridružuje več kot desetim mestom po svetu, v katerih je prostor, posvečen zavzemanju za človekove pravice.
V Washingtonu, Dublinu, Barceloni, Benetkah, Haagu, Lizboni, Oxfordu, Tel Avivu in na Češkem ter po novem tudi v Ljubljani stojijo prostori Vaclava Havla, ki spodbujajo k razmisleku in demokratičnemu dialogu.
V ljubljanskem Severnem parku ga oblikujejo lesena medeninasta miza okoli drevesa in dva stola, ki stojita drug ob drugem, na tak način pa oblikujeta kraj za razpravljanje. Prostor Vaclava Havla, ki ga je v sodelovanju z ljubljansko občino v okviru globalnega projekta Umetnost za Amnesty postavil Amnesty International Slovenije, ki letos praznuje 30. obletnico, je delo češkega arhitekta Boreka Šipka.
Prostor, posvečen češkemu državniku in literatu Vaclavu Havlu: lesena medeninasta miza okoli drevesa in stola, postavljena kot spodbuda k razpravljanju, so delo Boreka Šipka, češkega umetnika in arhitekta predsednika Havla.
Ambasadorji vesti
Češki disident, literat in zadnji predsednik Češkoslovaške ter pozneje Češke republike Vaclav Havel je bil dolgo simbolno povezan z Amnesty International. Vse od takrat, ko je zaradi svojega disidentstva večkrat pristal v zaporu, za njegovo izpustitev pa so njihovi člani z vsega sveta pisali češkoslovaškim oblastem.
Amnesty je češkega politika, ko je bil zaprt, razglasila za zapornika vesti, leta 2003 pa je postal njihov prvi ambasador vesti, ozadje izbire nosilca simbolnega kraja pojasnjujejo v slovenski izpostavi mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic. S tem nazivom počastijo "posameznice in posameznike pa tudi skupine, ki s svojim delom navdušujejo številne druge, da vzamejo krivice osebno, ne glede na to, kjer se dogajajo''.
Vaclav Havel je leta 2003 postal prvi ambasador vesti Amnesty international. Ta naziv so kasneje prejeli tudi Nelson Mendela, Malala, Ai Weiwei, Joan Baez in Alicia Keys in kanadsko gibanje staroselskih ljudi, ki se borijo za svoje pravice.
Med drugimi ambasadorji so tudi Nelson Mandela, Malala, Ai Weiwei, Joan Baez in Alicia Keys ter kanadsko gibanje staroselskih ljudi, ki se borijo za svoje pravice.
Šipek je bil Havlov arhitekt
Avtor miz in stolov, ki spodbujajo k družbenemu premisleku, pa je češki umetnik, ki je bil 10 let tudi arhitekt predsednika Havla in je tako izvajal dela na praškem gradu. To so bile tudi prve prenove gradu po tem, ko ga je za predsednika Thomasa Masaryka zasnoval slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Prostor Vaclava Havla danes velja tudi za romarski kraj podpornikov človekovih pravic. Članici ruske skupine Pussy Riot, Nadežda Tolokonikova in Marija Aljohina, sta na primer, ko sta bili izpuščeni iz zapora zaradi svojih nastopov v Rusiji, med obiskom v Dublinu najprej obiskali ta prostor.
Simbolno obeležje kot poziv k zavzemanju za človekove pravice, za katere je aktivistka Eleanor Roosevelt, ki je bila pred 70 leti zelo pomembna za sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, dejala: ''Človekove pravice se začnejo v majhnih krajih, blizu doma - tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. Vendar so svet posamezni ljudje; soseščina, v kateri živijo, šola ali fakulteta, ki jo obiskujejo, tovarna, kmetija ali pisarna, kjer delajo.''
Umetnost in človekove pravice
Amnesty pa je v svojih zavzemanjih za svobodo govora in izražanja kot eno od človekovih pravic že od nekdaj povezan tudi z umetnostjo. Tako so med drugim v preteklosti prispevali k širjenju vesti po vsem svetu o zaprtju legendarnega nigerijskega glasbenika Fela Kutije in se nato zavzemali tudi za njegovo izpustitev. Zavzeli pa so se tudi za rusko pankskupino Pussy Riot, ki jo je vlada z zaporno kaznijo želela utišati.
Ob čemer pa so umetniki vse od ustanovitve tudi del kampanj Amnesty International. Med temi je bil svetovni dogodek lanskega 20. septembra, kot nanj spomnijo v organizaciji, ko je na stotine glasbenikov nastopalo v dnevnih sobah tujcev.
V akciji se je tako na 270 domovih in drugih zasebnih krajih v 173 mestih in 44 državah skupno zbralo 20 tisoč ljudi, ki so na tak način izrazili solidarnost z begunci.
V Sloveniji so prizadevanja Amnesty International med drugimi s svojim sodelovanjem podprli fotograf Arne Hodalič, Vlado Kreslin in skupina Terra Folk.
Danes prostor Vaclava Havla velja tudi za romarski kraj podpornikov človekovih pravic.
Človekove pravice se začnejo v majhnih krajih
Ob odprtju Havlovega prostora v Ljubljani pa so v Amnestyju spomnili tudi na besede aktivistke za človekove pravice Eleanor Roosevelt, ki je bila pred 70 leti zelo pomembna za sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic.
''Človekove pravice se začnejo v majhnih krajih, blizu doma - tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. Vendar so svet posamezni ljudje; soseščina, v kateri živijo, šola ali fakulteta, ki jo obiskujejo, tovarna, kmetija ali pisarna, kjer delajo,'' je dejala.
Podpornik Amnestyja irski pesnik in Nobelov nagrajenec za literaturo Seamus Heaney, ki je bil navzoč, ko je Vaclav Havel prejel naziv ambasador vesti Amnesty International, pa je o njem takrat dejal: ''Kjerkoli stoji ali sedi, naj bo to v predsedniški palači ali v zaporu države, bo ta prostor vedno prostor časti in on je žarek, ki nas osvetljuje.''
Irski pesnik, podpornik Amnestyja in Nobelov nagrajenec za literaturo Seamus Heaney, ki je bil navzoč, ko je Vaclav Havel prejel naziv ambasador vesti, je o njem takrat dejal: ''Kjerkoli stoji ali sedi, naj bo to v predsedniški palači ali v zaporu države, bo ta prostor vedno prostor časti in on je žarek, ki nas osvetljuje.''
