SiolNET. Trendi Kultura
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ob uvedbi Kulturnega evra se poraja vprašanje vrednosti kulture

1

termometer

 | Foto:
Uvedba projekta Kulturni evro v Kinu Šiška poleg vprašanja težavnega položaja novinarjev sproža tudi vprašanje odnosa do kulture.

V Sloveniji imamo vse prepogosto občutek, da so se ljudje pripravljeni kulturno udejstvovati le, če je to brezplačno. Pesnica Anja Golob podpira akcijo Kina Šiška, saj ustvarjanje kulture ni in ne more biti zastonj.

V Kinu Šiška so s koncertom Anne Calvi 27. februarja uvedli obvezni samoprispevek dveh evrov za prejemnike brezplačnih vstopnic. Zbran denar bodo po javnem vabilu namenili posamezniku ali skupini, letos za snemanje videospota.

Projekt Kulturni evro je takoj naletel na deljen odziv javnosti, predvsem pa so se zaradi njega pritoževali novinarji, saj morajo po novem, kot je bilo slišati, plačevati za to, da lahko delajo.

Na ministrstvu za kulturo menijo, da odločitev o tem, kakšno politiko vodijo zavodi glede brezplačnih vstopnic, spada v pristojnost samih javnih zavodov. Vendar v nobenem primeru omejitev ne sme veljati za tiste novinarje in kritike, ki poročajo o kulturnem dogodku, "saj jim mora biti omogočeno, da svoje delo nemoteno opravijo brez plačila vstopnic".

Odgovorne osebe za odnose z javnostmi pa seveda skozi postopek akreditacije novinarjev na podlagi preteklih objav lahko ugotovijo, ali gre v resnici za novinarje in kritike, dodajajo. Golobova akcijo Kina Šiška med drugim podpira tudi zato, ker je učinkovito razgalila katastrofalni položaj novinarjev, kritikov in drugih profesionalnih spremljevalcev kulturnih dogodkov v Sloveniji, ki so večinoma prekerni delavci.

"Osebno podpiram akcijo Kina Šiška. Mislim, da bi morali vsi prireditelji kulturnih dogodkov pobirati simbolično vstopnino od vseh, ki se dogodka udeležijo, razen od nastopajočih in od samih sebe – ker ustvarjanje kulture namreč ni in ne more biti zastonj," je za STA poudarila pesnica in publicistka.

Z resno razpravo in z učinkovitimi posegi v to področje, ki bi položaj izboljšali, v Sloveniji po njenih besedah drastično zamujamo: "Spremembe so absolutno nujne, upam, da jih bo to spodbudilo. Od Kina Šiška pa pričakujem, da stvar izpelje do konca."

"Če se ustvarjalci kulturnih dobrin ne bomo cenili sami, nas bo zainteresirana javnost cenila še manj – in niti ne bo posebej zainteresirana," dodaja.

Ob tem Globova poudarja, da vse res ni v denarju, a dokler pesmi ne postanejo plačilno sredstvo, bo prisiljena z njimi računati: "Če sta dva evra preveč, je morda preveč tudi vstati s kavča. Prav, to že nekaj pove."

Dostopnost kulture? Po drugi strani pa se po mnenju direktorice zavoda Bunker Nevenke Koprivšek poraja vprašanje dostopnosti kulture. Kot je pojasnila za STA, želijo s festivalom Mladi levi, ki ponuja brezplačne vstopnice, omogočiti ogled predstav čim širšemu krogu ljudi – tudi tistim, ki si sicer kulturno udejstvovanje težje privoščijo. Gre za nekakšen odgovor na krizo, poudarja.

"Treba se je zavedati, da je večina občinstva v Evropi bela, premožnejša in bolje izobražena. Se pravi bolje situirana. To pa ni realna slika demografskega stanja v Evropi. Vsaj v primeru Mladih levov poskušamo narediti majhen korektiv in pobiramo prostovoljne prispevke," je pojasnila.

Seveda se je treba ob tem zavedati, da kultura nikoli ni brezplačna, saj jo plačujemo vsi – tudi če za vstopnice ni treba plačati. Neenakost se pojavi v neenakosti subvencij in s tem neenakost dostopnosti nekaterih vsebin pred drugimi. Lahko rečemo, da so javni zavodi bolje subvencionirani in s tem tudi njihovi obiskovalci, zato zagovarjam dostopnejše cene vstopnic, je še pojasnila Koprivškova.

Uvedba vstopnic bi literarne dogodke pokopala Renata Zamida iz Beletrine, ki organizira vrsto literarnih dogodkov, med drugim festival Literature sveta – Fabula, meni, da je plačevanje vstopnine, še posebej za literarne dogodke, zelo dvorezen meč.

V Sloveniji vsaka, predvsem literarna, prireditev potrebuje kar nekaj let, da privabi določeno število obiskovalcev, zato bi lahko uvedba vstopnic literarne dogodke tudi pokopala.

"Skozi vsa leta kot založba, ki prireja ogromno prireditev, vsakič znova razmišljamo, ali, in če, kako, uvesti vstopnice. Z vstopnicami si seveda ne želimo odvrniti občinstva," je dejala za STA.

Plačevanje kulturnih prireditev je težava za vse V Sloveniji je plačevanje kulturnih prireditev težava za vse. "Tudi v kulturni srenji je povsem normalno, da hodimo na dogodke in za to ne plačujemo vstopnine. Pri nas je to postalo že tako samoumevno, da smo se vsi odvadili plačevanja za kulturo," pojasnjuje.

"To je zagotovo slabo, sploh glede na to, da kultura v Sloveniji ni subvencionirana v tolikšni meri, da bi si lahko to vsi privoščili," je podala svoje osebno mnenje.

Trend razmerja med obiskovalci, ki vstopnino plačajo, in tistimi, ki prejmejo brezplačno vstopnico, se tudi v Narodnem muzeju Slovenije nagiba v prid brezplačni vstopnini. V zadnjih treh letih se delež brezplačnih vstopnic giblje okoli 50 odstotkov.

Močno povečan obisk je tudi ob dnevih odprtih vrat. Še posebej izstopa 8. februar – na ta dan so letos našteli 4.229 obiskovalcev na Prešernovi in 1.602 obiskovalca na Metelkovi.

A ob tem so za STA v Narodnem muzeju poudarili, da želijo kot javni zavod s področja kulture svoje zbirke odpreti kar najširšemu občinstvu in omogočiti dostopnost vsem skupinam, zato vprašanje plačanih ali brezplačnih vstopnic pri njih tako ni v prvem planu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin