Ponedeljek, 7. 1. 2019, 10.47
5 let, 3 mesece
Mineva 62 let od smrti velikega slovenskega arhitekta Plečnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,07
Na današnji dan je pred 62 leti umrl eden najpomembnejših slovenskih arhitektov Jože Plečnik, ki je delal doma in v tujini. S svojim delom je v prejšnjem stoletju zaznamoval tri prestolnice: Dunaj, Prago in predvsem domačo Ljubljano.
V Ljubljani je Jože Plečnik (1872-1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do smrti, v njej pa v veliki meri uresničil svojo vizijo o preoblikovanju mesta v prestolnico po vzoru antičnih mest.
V pritlično hišo na Karunovi 4 v Trnovem, kjer zdaj deluje Plečnikova hiša, muzej, se je arhitekt vselil leta 1921. Kasneje, med letoma 1923 in 1925, je na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po odkupu sosednje hiše leta 1928 pa je na južni strani zasnoval še zimski vrt. Tu je Plečnik živel svoje odmaknjeno in samosvoje življenje ter ustvarjal do pozne starosti.
V Plečnikovi hiši vidimo v arhitektovo intimo
Muzej v originalno ohranjenem domovanju ponuja vpogled v ustvarjalčev način življenja, njegovo doživljanje bivanja, uresničene sanje o stolpu in razmišljanja o arhitekturi. Plečnikova hiša je bila arhitektov laboratorij, s posteljo, ki naj ne bo prevelika in udobna, da ga ne odvrača od dela. To je le ena od pripovedi iz arhitektovega življenja, ki priča o njegovi ustvarjalni strasti, nuji in etiki dela.
Ob stalni razstavi je v Plečnikovi hiši do 20. januarja na ogled tudi začasna postavitev z naslovom Plečnik in sveto, ki na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanj ter uresničenih projektov doma in v tujini osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. To pri njem ni bilo povezano zgolj z verskim prepričanjem, temveč se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in tudi same arhitekture.
Nekatere točke Plečnikove Ljubljane
Čevljarski most: Novo povezovalno linijo iz leta 1931 je arhitekt najprej želel narediti tako, da bi bila podobna Trnovskemu mostu s piramidami, tudi z motivom pergole je želel most ozeleniti, vendar se to ni zgodilo.
Plečnikova zapornica: Iz tehnološkega elementa uravnavanja vodne gladine je arhitekt naredil monumentalno arhitekturo.
