Petek, 23. 12. 2016, 16.26
6 let, 6 mesecev
Lovska koča, ki jo je za kralja Karađorđevića zgradil Jože Plečnik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,60
4
Lovske koče kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici, ki stoji še danes, se je v prejšnjem stoletju oprijelo več imen. Ljudje so jo nekoč poznali kot Titov dvorec, nekateri ji pravijo tudi Plečnikov dvorec, čeprav je bila zgrajena za kralja Aleksandra.
"Jutri gremo za dva dni v Kamniško Bistrico. Gonil sem rokodelce in sebe, da bi bilo vse pripravljeno," je poleti leta 1934 v svojem pismu svoji dolgoletni prijateljici Emiliji Fon zapisal arhitekt Jože Plečnik. Vrstice se nanašajo na gradnjo lovske koče, ki jo je v dolini pod Kamniško-Savinjskimi Alpami zasnoval po naročilu kraljevega dvora. Gradnjo so začeli leta 1933, končali pa leto kasneje.
Aleksander Karađorđević, ljubitelj kamniških gozdov
To je bil čas, ko je bila Kamniška Bistrica že uveljavljeno planinsko in lovsko izhodišče s slabo cestno povezavo do Kamnika. Kralj Aleksander Karađorđević, ki je bil navdušen na kamniškimi gozdovi, si je lovsko kočo omislil kot kraj mirnega oddiha za svojo družino in najožje spremstvo.
Med nebom in zemljo
To je bila želja, kraljeva ideja o koči na jasi. V prostor jo je prenesel Plečnik, ki je stavbo zasnoval v sozvočju z naravnim okoljem. Oblikoval jo je kot eleganten lesen paviljon, postavljen na kamnito podstat. Eden o zapisov o objektu v tej zasnovi zunanjosti prebira simboliko srečevanja zemlje in neba oziroma narave s kulturo.
Kralj je v koči užival le kratek čas
Notranjost je bila načrtovana preprosto. Po originalnih načrtih so bili v pritličju servisni prostori in soba za goste, v nadstropje pa je pripeljalo dvojno stopnišče, eno do prostorov kralja in kraljice, drugo pa do dela, namenjenega otrokom in varuški.
Kralj Aleksander pa ni preživel veliko časa v koči, saj je bil 9. oktobra leta 1934 ubit v atentatu.
Titov dvorec za lov
Po drugi svetovni vojni so kočo nacionalizirali, postala je protokolarni objekt. Tito jo je uporabljal, ko je sem s svojimi gosti prihajal na lov, zato se je je oprijelo tudi ime Titov dvorec.
Notranjost so v tistem času z razporeditvijo in nekaj nove opreme nekoliko spremenili. Pohištvo kraljičine spalnice so prenesli v pritličje, v nekdanjo sobo za goste. Tej se je reklo kar Mačkova soba, ker jo je pogosto uporabljal takratni politik Ivan Maček.
Kraljeva spalnica je ostala
Zaradi visokih stroškov vzdrževanja je lovsko kočo v dolgoročni najem leta 1988 vzelo podjetje Stol iz Kamnika. Stavbo so prenovili, ohranjeno so dali na staro mesto, marsikaj pa so preuredili ali je nastalo na novo.
Od originalne opreme so ohranili spalnico kralja in kraljice, kopalni kadi v obeh kopalnicah, lončene peči za ogrevanje, mizo s stoli v družabni sobi in stavbno pohištvo.
Nekdanjo kraljevsko kočo lahko najamete že za 700 evrov na mesec
Edina gradbena sprememba je bila, da so v pritličju jedilnico združili z nekdanjo sobo za goste, na tak način pa pridobili velik prostor, ki se je lahko uporabljal tudi kot sejna soba. Obstoječo mizo so povečali z vmesno kamnito ploščo, za novo jedilnico pa izdelali serijo Plečnikovih stolov, ki prvotno niso bili načrtovani za tu.
Nekdanjo kraljevsko kočo, ki je zdaj prazna, prek nepremičninske agencije na spletu ponujajo v najem za 700 evrov na mesec.
4