Mazzini v Drami z igro o paranoidni potrebi po varovanju

Miha Mazzini je v pogovoru za STA povedal, da so ga zanimali ljudje, ki jemljejo svet pametnih naprav za samoumeven, a obenem postajajo vse bolj depresivni. Varni svet tehnologije odvzema človeku odgovornost, ki pa je del njegove narave, meni avtor.

Tehnologija spreminja naša življenja V ospredju drame je tehnologija, ki se zelo hitro spreminja, ob čemer pa se po Mazzinijevih besedah ne zavedamo, da spreminja tudi naša življenja.

Besedilo bo, kot pravi Mazzini, zares aktualno šele čez nekaj let. Prav v tem vidi čar gledališča, ki bi lahko po njegovem mnenju hitreje od filma, čigar produkcija v povprečju traja pet let, reagiralo na družbeno realnost. V Londonu si je že mogoče ogledati dramo o pribežnikih, je ponazoril.

Nagrajena drama Mazzini je pričujoče besedilo poslal več slovenskim gledališčem, pri čemer ga čudi, da od večine ni dobil nobenega odgovora. Drama je bila sicer na razpisu Eurodram (European network for drama in translation) med 348 prejetimi dramami uvrščena med tri najboljše v angleščini.

V ospredju drame je zgodba o zakonskem paru, ki se je izgubil v svetu pametnih naprav in poskuša najti sebe in pot ven.

En od partnerjev se hoče ubiti z avtom, zato zapelje v prepad. A avto se ne pusti motiti, saj je že davno postal pametna naprava in ne dovoljuje samomorilskih teženj, piše na Mazzinijevi spletni strani.

Paranoidna potreba po varovanju Mazzinijeva igra s spretno uporabo znanstveno-fantastičnega žanra spregovori o sodobni družbi in njeni paranoidni potrebi po varovanju. Ta gre tako daleč, da življenja dramskih oseb v Varnih dejansko nadzorujejo računalniki, pristen medčloveški stik pa je zaradi negotovosti potisnjen na rob.

Zakonca si želita otroka, zato kot preizkušnjo dobita androida, ki ju sooča z realnimi potrebami otroka. Če prestaneta preskus, se lahko odločita za pravega otroka. Svet Varnih bi bil lahko svet prihodnosti, vendar je zaradi mnogih asociacij na strahove posameznikov srhljivo današnji, so zapisali v ljubljanski Drami.

Pod režijo bralne uprizoritve se je podpisala Renata Vidič, dramaturginji sta Kaja Novosel in Mojca Podlesek.

Brali bodo Alojz Svete, Silva Čušin Ona, Klemen Janežič, Vojko Zidar, Jurij Zrnec, Barbara Žefran, Marko Okorn, Saša Mihelčič in Veronika Drolc.

V okviru bralnih uprizoritev se bodo v Mali drami poleg Mazzinije drame zvrstila še naslednja dela: Hlod na avtocesti (2014) Ize Strehar, Figaro se ženi (1994) Emila Filipčiča, Dvigalo (2007) Petra Semoliča in Cesar Janez (1953) Stanka Majcna.

Nova branja predstavljajo niz bralnih uprizoritev, ki želijo približati dramska dela kar najširšemu krogu obiskovalcev gledališča. Prek Novih branj pa se z bralnimi uprizoritvami predstavlja ali na novo prebira vrsta domačih besedil.