Ljubljanska stavba, ki je ni več

Koslerjeva palača, tudi Kozlerjeva hiša ali dvorec, je nekoč stala približno tam, kjer je Konzorcij, le malo bližje Slovenski cesti, tam, kjer je postajališče pred knjigarno. Ko so jo leta 1961 zaradi širitve tedanje Titove, današnje Slovenske ceste, porušili, so razmišljali o njeni premestitvi v arboretum Volčji potok.

Kozlerjevo hišo so zgradili v drugi polovici 18. stoletja. Zaradi širitve tedanje Titove, današnje Slovenske ceste, so jo porušili leta 1961. Fotografija je iz leta 1959.

Kozlerjevo hišo so zgradili v drugi polovici 18. stoletja. Zaradi širitve tedanje Titove, današnje Slovenske ceste, so jo porušili leta 1961. Fotografija je iz leta 1959. Foto: Marjan Ciglič, hrani MNZS

Baročna palača je bila zgrajena med letoma 1750 in 1752, avtorstvo so v preteklosti pripisali drugim arhitektom, dokler ni Damjan Prelovšek odkril, da se je pod njene načrte podpisal Candido Zuliani, je zapisano v blogu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Kozlerjeva hiša

Od odvetnika do trgovca

Koslerjeva palača je veljala za enega najlepših baročnih spomenikov. Zamišljena je bila kot vrtna palača z glavno fasado na ulico in vrtovi, ki so jo obdajali na treh straneh. Njen investitor je bil odvetnik Janez pl. Pichentall.

Stavba je leta 1848 prišla v roke trgovca Janeza Kozlerja, čigar sin je začel prodajati zemljišče okrog nje, na nekdanjih vrtovih so zrasle hiše, ki stojijo ob današnji Tomšičevi in Beethovnovi ulici.

Nekdanja Kozlerjeva hiša je nekoč stala približno tam, kjer je Konzorcij, le malo bližje Slovenski cesti, tam, kjer je postajališče pred knjigarno. Nekdanja Kozlerjeva hiša je nekoč stala približno tam, kjer je Konzorcij, le malo bližje Slovenski cesti, tam, kjer je postajališče pred knjigarno. Foto: Ana Kovač

Ugovori niso pomagali

Kozlerjevo stavbo so ob širitvi nekdanje Tivolske ceste kljub ugovorom v začetku 60. let prejšnjega stoletja podrli. V strokovnih predlogih in študijah, ki so bili del natečaja za trgovsko hišo Nama, so arhitekti ponudili rešitve za njeno ohranitev in vključitev v spremenjeno mestno situacijo. Vendar so se mestne oblasti kljub temu odločile za rušitev.

Ozadje hiše iz leta 1957. Ozadje hiše iz leta 1957. Foto: Dušan Gostinčar, hrani: MNZS

Ozadje hiše iz leta 1957. Ozadje hiše iz leta 1957. Foto: Dušan Gostinčar, hrani: MNZS

Ponovitev hiše v arboretumu

To je nato pospremila zamisel, da njeno rekonstrukcijo naredijo v arboretumu Volčji potok, kamor so določene dele stavbe sicer prepeljali, a je nikoli niso ponovno postavili. Kot piše v knjigi Ljubljanske metamorfoze Darinka Kladnik, so večji del njenih ostankov raznesli ljudje in od Kozlerjeve hiše ni ostalo veliko.

Ljubljana iz leta 1959. Ljubljana iz leta 1959. Foto: Edi Šelhaus / hrani MNZS

Konzorcij Foto: Ana Kovač

Konzorcij Foto: Ana Kovač

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • pavel / 29.12.2017. ob 17:31

    mislim,da je bila ljubljana nekoč boj zanimiva

  • riki1938 / 25.12.2017. ob 21:37

    Pri nas ni problem razglasiti PALAČO, zgodovinsko in ne vem še kakšno stavbo. Da bi jo pa vzdrževali, to pa ne. A vendar, mesto je treba dograjevati z novostmi v arhitekturi in gradbeništvu,a solidno in ne šlampasto.

  • Vesna / 23.12.2017. ob 09:19

    Lepe stare hiše so porušili, namesto bi jih obnovili, ta stavba, ki je zdaj na tistem mestu je pa prav grda, grozna.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano